'V Sloveniji bo manj ministrstev'

Premier Borut Pahor in ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs sta po delovnem sestanku s sindikati državnih organov pooblaščenih uradnih oseb napovedala, da bo vlada vztrajala pri zamrznitvi plač v javnem sektorju. Kot je med drugim pojasnil premier Pahor, je v času gospodarske krize bruto produkt "dramatično padel" in v realnem sektorju je prišlo do "hudih odpuščanj. Nič takega se ni zgodilo v javnem sektorju."

Po njegovih besedah kljub restrikcijam vlade na področju rasti plač v javnem sektorju te še vedno rastejo bistveno hitreje kot v realnem sektorju, poleg tega v javnem sektorju delovna mesta niso ogrožena. "Gre za neko temeljno družbeno nepravičnost, ki jo je potrebno pravilno servisirati." Prepričan je, da je v tem trenutku prava poteza za javnofinančno vzdržnost zamrznitev plač. Napovedal je, da bo odločitev vlade državnemu zboru najverjetneje poslana v začetku septembra. Do takrat pa je vladna stran še pripravljena na pogovore s sindikati.

Po besedah ministrice Pavlinič Krebsove vladna stran pričakuje, da se bodo sindikati do predloga aneksa in dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 opredelili do konca naslednjega tedna. Napovedala pa je, da bo vlada vztrajala na zamrznitvi plač. Na več vladnih sejah je bila po njenih besedah brez glasu proti sprejeta odločitev, da je poseg v položaj javnih uslužbencev "razumen in ne posega v posamezni položaj na način, da bi lahko uslužbenci bili prekomerno prizadeti".

Kot je zatrdila, so skrbno premislili predlagane ukrepe in ugotovili, da nadaljnja odprava plačnih nesorazmerij ne bi bila vzdržna. To bi po njenem pomenilo "nedopustno finančno politiko, ki je ob zaostrenih makroekonomskih razmerah ta vlada ne zmore". Napovedala je tudi, da bodo predlog zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo sprejet, če dogovora s sindikati ne bo, in ki pomeni zamrznitev plač, sindikatom predstavili v torek. Kljub vsemu pa še verjame v dogovor z večino sindikatov.

Manj ljudi bo več delalo, obetajo se nagrade

Ministrica za javno upravo je sicer danes naštela tudi področja, na katerih bo vlada v prihodnje zmanjševala javno porabo. Strukturne reforme bodo po njenih besedah pomenile, da bo manj ljudi opravilo enak ali povečan obseg dela in da bodo za to tudi primerno nagrajeni. Tako bo do konca leta sprejet zakon o negospodarskih javnih službah, ki bo šel v smeri, da bo ustanovitelj – vlada ali občina – okrepila svoj strateški položaj in nadzorno funkcijo. Izvajalci pa bodo z večjo avtonomnostjo pri izvajanju programa dela odgovorni za racionalno organizacijo, korektno nagrajevanje in bolj kvalitetno delo, je pojasnila.

Na enak način se strukturne reforme pripravljajo na področju vladne administracije. Aktivnosti vlade so usmerjene v krepitev vloge določanja politik na ministrstvih, krepitev dela, povezanega z izvajanjem predpisov, in ocene njihovih učinkov in v krepitev nadzora. V tem kontekstu je med drugim omenila, da bodo v letu 2012 izpolnjeni pogoji za pripravo zakona o državni upravi, s katerim "bomo zmanjšali število ministrstev". Prav tako na ravni storitev upravnih enot, centrov za socialno delo in geodetskih uprav razmišljajo o centralizaciji podpornih služb, pri čemer bodo pozorni na to, da to ne bo zmanjšalo dostopnosti občanov do storitev, je še povedala ministrica.

Se obeta stavka?

Na drugi strani je sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščevič, sicer tudi vodja stavkovnega odbora dela sindikata javnega sektorja, razočaran, ker ministrica Pavlinič Krebsova predloga pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja "ne jemlje resno" in namerava to urediti z zakonom. "To pomeni, da bo v hiši veselica," je dejal in pojasnil, da govori o stavki. Podpredsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je poudaril, da v sindikatu pričakujejo pojasnila glede njihovih pripomb na aneks in dogovor. Med temi je izpostavil napredovanje oziroma motivacijo za delo. Obdobje zamrznitve napredovanja je predvsem za mlajše predolgo, je poudaril. Dodal je, da je Pahor napovedal, da se bo skušal udeležiti seje sveta policijskega sindikata.

Predsednik Sindikata Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Frančišek Verk pa je po posvetu povedal, da je bil današnji sestanek kljub vsemu "eden večjih premikov v razmišljanju o vsebini našega dela". Med temami pogovora je omenil upokojevanje pravosodnih policistov oziroma paznikov. O pogovorih o morebitnem izboljšanju njihovega socialnega statusa pa je dejal, da bo vlada najverjetneje odločitev sprejela enostransko. Pazniki sicer sami ne morejo stavkati, lahko pa se s še dopustnimi zakonskimi ukrepi pridružijo stavki, ki bi po njegovem lahko imela "zelo neželene posledice".

Ministrica: Sindikati predlagali nemogoče

Sindikalni protipredlog, ki ga je posredovala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija, je že bil predmet pogovorov na vladi, a ga "ni bilo mogoče pozitivno obravnavati", je po sestanku pojasnila ministrica. Po njenih besedah so bile zahteve sindikatov, predvsem tistih, ki se niso želeli pogajati, same sebi nasprotujoče. Velik del reprezentativnih sindikatov, ki jih zastopa Janez Posedi, je govoril o tem, da ne pride v poštev zniževanje plač v javnem sektorju, drugi del pa je zahteval, da se plačna nesorazmerja odpravijo po predvideni dinamiki, je dodala.

''To bi pomenilo, da bi se v letu 2011 že z naslova odprave plačnih nesorazmerij masa plač povečala za najmanj 100 milijonov evrov.'' Zadnji predlog, ki ga je poslal Posedi, bo vlada obravnavala v četrtek, predvideva pa odpravo plačnih nesorazmerij v višini ene osmine. Tudi to bi po besedah ministrice pomenilo več kot 50 milijonov dodatnih sredstev. Vprašanje Posedijeve skupine vladi je bilo "tako, da ga ni bilo mogoče pozitivno obravnavati", je prepričana. Kot je pojasnila, bi predlog, da se plače ne bi zmanjšale, hkrati pa bi se odpravila plačna nesorazmerja, pomenil, da bi morali maso plač za 2011 povečati.

Vodja dela pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je sicer v sredo pojasnil, da v protipredlogu 22 sindikatov javnega sektorja vladi predlaga "nekoliko raztegnjeno odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer namesto po četrtinkah, po osminkah v roku štirih let", pa tudi to, da se javni uslužbenci "pri indeksaciji odpovejo enemu odstotku inflacije". Vlada pa ob tem vztraja na zamrznitvi plač v javnem sektorju.