V jedilnici, zgrajeni za 250 učencev, jih obeduje skoraj 700

Na Osnovni šoli 8 talcev v Logatcu se že več let spopadajo s hudo prostorsko stisko. Trenutno je tam 777 otrok, ki so razdeljeni v 31 oddelkov. Ker šola ne premore dovolj učilnic, se morajo učitelji z ravnateljico Karmen Cunder na čelu znajti po svoje.

V sili pouk poteka na hodniku, v knjižnici ali v učilnici za tehniko, ki pa po besedah ravnateljice ni primerna za pouk. "Tam so delovne mize, vrtljivi stoli, pa tam vseeno izvajamo pouk slovenščine, matematike, angleščine," pove Cundrova.

Da bi stisko vsaj malo ublažili, so zamaknili urnik za šolarje zadnje triade, ki pouka ne začenjajo več ob 8.20, ampak šele pet minut čez devet, kar je pri starših vzbudilo precej negodovanja. Raje, kot da imajo otroke doma, jih pošljejo v šolo. "In kaj smo s tem dosegli? Samo to, da so od 7.30 do 9.05 ti hodniki nabito polni otrok," pove ravnateljica.

Težava je tudi jedilnica, ki je bila zgrajena za 250 otrok, trenutno pa jih v njej obeduje skoraj 700, kolikor jih je naročenih na šolska kosila. Zaradi pomanjkanja prostora otroci obroka sploh ne morejo normalno pojesti. "Stisnejo se, čakajo zunaj, ko pojedo, jih zelo hitro umaknemo, da gredo čim prej ven ..." situacijo opisuje Cundrova.

Občino opozarjajo že od leta 2004

V šoli občino z županom Bertom Menardom na čelu na te težave opozarjajo že od leta 2004, ko so prvič pod svoje okrilje sprejeli več kot 700 otrok. Še bolj intenzivno pa zadnji dve leti, ko je postalo jasno, da toliko učencev, kot se od njih pričakuje, kmalu ne bodo mogli več sprejeti.

"Dve industrijski coni se tukaj širita, Japonci prihajajo s svojim podjetjem, 200 novih delovnih mest je že tam obljubljenih. Torej, v Logatcu imamo veliko priseljevanja in še več tega priseljevanja bo," poudari ravnateljica.

Menarda, ki je po nedavnih lokalnih volitvah nastopil svoj tretji županski mandat, smo vprašali, kakšne so torej rešitve, ki jih na občini pripravlja za logaško šolo: "V šolskem letu 2019/20 moramo dobiti dva razreda nekje, to iščemo in na nek način bomo to rešili. Dolgoročni plan, to je v dveh, treh letih, pa bomo uredili ostalo stisko: v Dolnjem Logatcu osem razredov in v Gornjem Logatcu štiri razrede."

Do konca tega šolskega leta pa stanje na šoli ostaja takšno, kot je. "Pouk tam poteka normalno, določeni učenci imajo sicer eno uro zamika, ravnateljica to rešuje in ne vidim nobenih težav," meni župan. A če jih ne vidi župan, pa jih vidijo in občutijo učenci in učitelji: "Hrup na šoli je prevelik, pa ne gre za to, da bi bili otroci preglasni, samo preveč jih je naenkrat na hodniku," pove ravnateljica.

Dodaja, da je toliko otrok na kupu tudi težje nadzirati, sploh ko gre za medvrstniško nasilje, o katerem je v zadnjem času toliko govora. "Vse šole govorimo, da tega nimamo, imamo ga vsi. Stvar je samo v tem, ali smo občutljivi na to ali ne," je iskrena Cundrova.

Stisko na šoli izrabili za politične namene

Ravnateljica poudarja, da se ji zdi zelo nepošteno, da je del javnosti situacijo na njihovi šoli izrabil za politične namene, češ da do gneče in tudi nasilja prihaja zato, ker je šola sprejela otroke iz logaškega azilnega doma. Trenutno sta na šoli samo dva, pa tudi sicer jih tam naenkrat ni bilo več kot 10 ali 12. "Največ jih je bilo na šoli na začetku, prvo leto, ko se je azilni dom odprl. To so otroci, ki pridejo za mesec, dva, tri, potem se z družinami razselijo po drugih krajih," pove sogovornica.

Eden od dveh otrok iz azilnega doma je devetletni Bardia, s katerim dela učiteljica slovenščine Ivana Zajc. Da so ti otroci daleč od nasilnih, pač pa sramežljivi in prestrašeni, izpostavi Zajčeva: "Ti otroci so navadno nepismeni, navadno so tudi travmatizirani, saj prihajajo z vojnih območij. Veliko časa so preživeli v raznih taboriščih, so zmedeni in so vrženi v ta šolski sistem, ki je za njih nov."

Prepira ali nasilja med njimi in slovenskimi šolarji še ni zasledila. To potrdi tudi ravnateljica, ki poudarja, da so nekateri otroci v stiski, ker je informacija, ki jo o otrocih migrantov dobijo od staršev, drugačna od tiste, ki jo dobijo v šoli: "V šoli jih ne učimo posebej, da smo vsi enaki, da naj pazijo, kako se obnašajo do drugih in tako naprej, ampak jim to pokažemo z neko izkušnjo. Otroci, ko so v stiku, sami ugotovijo, da je to otrok, kot vsi ostali, da se ravno tako rad igra ..." In zaključi: "Najlažje to otroci sprejemajo. Odrasli smo tu bolj zahtevni."