V kakšnem stanju je slovensko elektro-omrežje?

Dotrajani električni vodi, podiranje dreves in težek sneg. Razlogov za obsežni izpad elektrike je več, prebivalci pa so v dvomih glede stanja infrastrukture.

"Problem je obnova, to je vse dotrajano. Tukaj za mano vidite, kako je urejeno. Skoraj polovica je takšnih lesenih s podstavki," pokaže Marjan Benko iz Serdice v Občini Rogašovci. Podobno meni tudi Marija Petrovič iz Haloz. "Ti drogovi so še prvi. Okrog leta '65 smo v Halozah oziroma tam, kjer sem jaz doma, dobili elektriko in veliko drogov je še iz tistih časov," pravi. "Naravi ne moremo nič. Drevo, če je takšen sneg, drugega ne more, kot pasti," pa dodaja Aleš Slamešek.

Za številne prebivalce je to že drugi električni mrk v manj kot dveh mesecih. Spomnimo: zaradi snega se je v božično jutro brez elektrike zbudilo več kot 3000 odjemalcev Elektra Maribor.

"Že desetletja plačujemo omrežnino, pa se zelo malo vlaga in ob prvem takem snegu infrastruktura pade. Mislim, da je to krivo, ne delavci, ki delajo noč in dan, da popravijo," je prepričan Darko Dornik iz Zgorenjga Dupleka.

Na Elektru Maribor zagotavljajo, da je cilj družbe, ki je v letu 2024 ustvarila 101 milijon evrov prihodkov in devet milijonov evrov čistega dobička, bolj robustno in odporno omrežje. Vsota vlaganj je vsako leto višja. "Vlaganja v letu 2022 so bila 28 milijonov, v letu 2023 smo že dosegli 38, v letu 2024 54 milijonov, v letu 2025 pa že 65 milijonov evrov," našteva direktorica uprave Elektra Maribor Tatjana Vogrinec Burgar.

V letošnjem letu načrtujejo investicije v vrednosti skupno 67 milijonov evrov. In kam gre denar? "Absolutno zagotavljam, da gredo vsa sredstva za izvajanje naše dejavnosti," poudarja Vogrinec Burgarjeva.

Konkretno: v zadnjem letnem poročilu so med pomembnejša vlaganja med drugim našteli povečanje robustnosti omrežja s polaganjem in obnavljanjem podzemnih in izoliranjem nadzemnih nizko- in srednjenapetostnih vodov ter gradnjo 48 novih transformatorskih postaj za povečanje jakosti omrežja.