Javna tribuna: v kakšni državi želimo živeti?

Politična aktivacija nekdanjega direktorja uprave Gen-I Roberta Goloba dobiva prve obrise. V okviru novega gibanja Bodi sprememba je danes v ljubljanskem Kinu Šiška organiziral javno tribuno o prihodnosti države in predvsem o tem, kako normalizirati življenje v naši državi. 

Udeležili so se je tudi Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki Mirta Koželj, Barbara Čenčur Curk z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev Ivan Gale. 

'To ni zrela desničarska politika, ampak fašizem'

Razpravo je vodil Primož Cirman. Uvodno vprašanje vsem sogovornikom je bilo: Kje smo? V kakšnem stanju je Slovenija? Kakšen je njen srčni utrip? Koželjeva je v slogu svojega poklica dejala, da imamo "aritmijo". "Predstavljajmo si, da bi Sloveniji izmerili EKG, mislim, da bi našli nekaj srčnih motenj in vmesne epizode počasnega, neefektivnega srčnega ritma," je ponazorila. Poudarila je, da je čas, da se v Sloveniji "začnemo odkrito pogovarjati o vseh dilemah in izzivih današnjega časa".

Petrovec je spomnil na besede danskega politika, ki jih ima trdno zasidrane v spominu. Na vprašanje, kakšne države bi si želel, je odvrnil, da države, kjer bi bilo malo zelo bogatih in še manj zelo revnih ljudi. "Slika stanja, kakršnega imamo, je žalostna – opustošenje državnih inštitucij, plenjenje vsega, kar se da, ni morale, ni zakonov, ni ustave, nekateri domnevno spreobrnjeni člani parlamenta pa se prodajajo na vse konce in to je skušnjava, ki bi se je morala vsaka nova nastajajoča stranka obraniti".

Golob je dejal, da je Slovenija čudovita država s čudovitimi ljudmi. "Do nedavnega smo bili zgled drugim državam, žal nam je uspelo ta ugled uničiti. Danes to, kar se dogaja, ni več zgled nikomur. A še je čas in upanje, da vrnemo stvari v normalo," je prepričan. "Boj bo težek, a bomo uspeli," je prepričan. To, čemur smo priča od desne vlade, po njegovih besedah ni zrela desničarska politika zahodnoevropske države, ampak fašizem. "Čas je, da temu rečemo dovolj in jih naženemo stran," je poudaril in po dvorani se je razlegel bučen aplavz. 

Vesel je prepričan, da se v Sloveniji soočamo s krizo odločanja in da je tudi politika nezmožna resnega odločanja. "Politika je postala impotentna v smislu sprejemanja odločitev, ob enem pa smo priča politizaciji družbenih sistemov ali podsistemov, ki se s politizacijo sploh ne bi smeli srečati," je poudaril. Opomnil je, da so napadi, ki se dogajajo, brutalni, neusmiljeni, nenehni in trajajo že več kot leto dni. Po njegovem mnenju se je treba strukturirano pogovarjati, kaj storiti za prihodnost in prihodnje generacije. "Drugi razlog, da sem tu, je, da institucija, ki jo vodim, ne more biti tiho, ko nam ne gre dobro," je dodal.  

Gale je dejal, da mora posameznik, ki se odloči spregovoriti, sprejeti pomembno odločitev, saj živimo v državi, kjer se žvižgači bojijo, namesto da bi se bali tisti, o katerih spregovorijo. "Slovenija se iz dežele pridnih spreminja v deželo porednih, korupcija je povsod, vladajoči mislijo, da je Ustava nek priročnik, ne zavezujoč akt, in tega jaz kot pravnik in državljan ne morem požreti. Moti me tudi brezsramno napadanje vseh, ki se s trenutno oblastjo ne strinjajo." Gale, ki v Sloveniji opaža tudi erozijo pravnega sistema, upa, da takšno stanje ne bo več trajalo dolgo. Nujen je nov začetek, je pozval. "Sicer lahko vsi zapustimo državo in naj zadnji ugasne luč."

Čenčur Curkova pa je povedala, da kot geologinja opaža, da erozija traja že dlje časa, je vedno hitrejša in bo kmalu odnesla hrib. Potrebni so sanacija, načrti in konkretna dejanja. "Želimo si države, v kateri se upošteva stroko na vseh področjih družbe."

'Najprej te osiromašijo, nato ti dajo miloščino'

Golob je glede podražitev energentov dejal, da je ves svet v inflacijski spirali, ki je posledica zdravstvene krize in povečanega povpraševanja. "Kljub temu, da je to svetovni fenomen, pa politika s tem ni rešena neukrepanja." Slovenska politika namreč zanika, da smo že zašli v energetsko krizo in napoveduje, da bodo ukrepali, ko in če bo treba. "Vsi vemo, da je energetska kriza, ki se bo prelila na končne cene za uporabnika."

Poudaril je, da so se prelivanja komaj začela, ljudje pa bodo to najbolj čutili januarja in februarja. "Politika pravi, da krize ni. Načrtno ne želijo preventivno ukrepati. Še enkrat poudarjam – najhuje iz podražitev šele pride, stiske ljudi pa so prisotne že sedaj."  Glede vavčerjev, ki naj bi pomagali ljudem, pa: "Najprej te osiromašijo, nato pa ti dajo miloščino, da boš od njih odvisen in ne boš zahteval politične ali kakšne druge svobode. Gre za totalno načrtno politiko vlade. To ni naključje, takšna naključja ne obstajajo!" je bil jasen.

Zdravstvo in dodatki

Koželjeva je menila, da so dolge čakalne dobe problem z globokimi koreninami, ki so obstajale že dolgo pred covidom-19. Ta je sliko le še poslabšal. Problem je tudi kadrovska stiska. Plače zdravnikov, ki so zaokrožile v javnosti, se ji ne zdijo sporne, češ da je prav, da je dobro delo nagrajeno. Tako Vesel kot Koželjeva sta glede krize v zdravstvu dejala, da denarja ni premalo, treba ga je le učinkovito razporediti. Prepričana sta tudi, da imamo dovolj rezerv. 

Glede dodatkov med koronsko krizo je Vesel dejal, da osebno ocenjuje, da smo bili preveč velikodušni. "Namesto da bi sredstva vlagali v izhod iz krize, smo si poskušali nabirati politične točke. Približujemo se 40 milijardam evrov zadolžitve in težko poslušam razprave o tem, da dolg Slovenije ni problematičen. Dolg je problematičen." Po njegovem mnenju je nujen poseg v strukturo in stroške državne uprave. 

(Pre)draga stanovanja 

Čenčur Curkova je glede stanovanjske problematike dejala, da so cene stanovanj v Ljubljani ekstremno visoke in si jih mladi ne morejo privoščiti, gradijo pa se samo nadstandardna stanovanja. Gale je ob tem opomnil, da so nadstandardne predvsem cene, ne pa stanovanja. "Večina mladih si tega absolutno ne more privoščiti, da ne govorimo o tem, kako je najemniški trg slabo razvit." Veliko mladih je zato prisiljenih vztrajati v 'hotelu Mama' ali razširiti neko nepremičnino, čeprav se vsi želijo čim prej osamosvojiti. Čudi ga, da programi vseh političnih strank opozarjajo na ta problem, a se ne zgodi nič. Avstrija in skandinavske države imajo to dobro urejeno, že pogled tja bi bil dovolj, je menil. 

Vesel pa je menil, da Slovenija ne more postati država, kjer bi vsi živeli v Ljubljani. "Res, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, ampak imamo tudi najlepše podeželje na svetu in poskrbeti moramo za to, da bo življenje tam skoraj enako ugodno kot v metropoli."  Vsi večji slovenski kraji bi morali po njegovem mnenju imeti enake infrastrukturne pogoje z dostopom do interneta, komunalnimi pogoji in transportnimi potmi do središč. 

'Epidemija je ljudem snela maske'

Petrovec je prepričan, da je epidemija do golega razkrila prvo namero vlade, to je bogatenje. "Če to ne bi bilo res, potem vlada ne bi preprečila akademikom, članom SAZU-ja, ki so imeli dobre zveze s Kitajsko in so se prvi ponudili za zaščitno opremo, da bi dobili posel." Kot je znano, so ga dobili posredniki, akademiki pa ne. 

Druga stvar pa je bila po mnenju Petrovca sijajna priložnost obvladovanja ljudi – po zakoniti in po nezakoniti poti. "Da vladanje z odloki pomeni zlorabo oblasti, smo se učili pred 40 leti na Pravni fakulteti." Epidemija je po njegovem mnenju vse še bolj potencirala, odpadla je še zadnja maska.  

'Posledice referenduma o vodah bodo 24. 4.'

Golob je dejal, da posledic referenduma o vodah še ni bilo, a bodo zagotovo prišle. "24. 4. bodo politične posledice referenduma. In prav je tako. Vlada se je obrnila proti ljudem, to bomo rešili. A tudi narava se je obrnila proti ljudem in tukaj si ne smemo zatiskati oči, ukrepati moramo takoj," je pozval. Sončna energija je vir, ki ga v Sloveniji še ne znamo ustrezno izkoristiti za zmanjšanje vplivov podnebne krize. S tem rešimo problem energetske revščine. To je po njegovem mnenju pravi način za pristopanje k okoljskim izzivom – obrniti jih v svoj prid. 

Kako naprej? Je dovolj, da se spremeni politična kultura Slovenije?

"Odnos do kulture je tisto, kar določa posameznika. V poslovnem svetu velja maksima, ki pravi: podjetja z močno kulturo so zmagovalci na trgu. Enako velja za vse družbene sisteme. Kjer je močna, jasna kultura, s katero se posamezniki znajo identificirati, ti podsistemi so uspešni. To velja tudi za politiko," je naštel Golob. "Politika sovraštva, izključevanja in strahu ne more dajati nobene dodane vrednosti narodu, ki mu vlada. Če pa uspemo v politiko vnesti kulturo sodelovanja, svobode in zaupanja, potem lahko premikamo gore. 30 let nazaj nam je to uspelo, se pravi znamo. Bomo ponovili. 24. aprila," je napovedal.

Lahko 24. aprila na volitvah zmaga politika strahu? “Društvo, ki organizira to tribuno, se imenuje Bodi sprememba. To ne pomeni samo jaz, ampak vsi mi. V kolektivu in skupnosti je edina moč. Ko nas bo dovolj in se bomo aktivirali z enim samim ciljem, da premaknemo kulturo iz strahu, sovraštva in jeze v kulturo sodelovanja, svobode in zaupanja, se bo zgodilo samo od sebe. Čakati na odrešenika nam ne bo pomagalo, ker ga ni. Mi vsi skupaj smo lahko odrešenik države!” 

Je Slovenija sploh še normalna država? Golob je odgovoril, da upa, da je to retorično vprašanje. "Evropski parlament se ukvarja z našo državo kot s primerom slabe članice EU! Če to ni nacionalna sramota, kaj pa je?" Čas, ki ga živimo, je za Slovenijo pomemben in usoden, ker se karte delijo na novo, je menil Vesel. Če bo takšna politika, kot jo imamo zdaj, ostala še štiri leta, bo po besedah Petrovca "v ruševinah". "Velikokrat so že zapisali, da se ta ne širi zaradi nosilcev zla, ampak zaradi tihe večine."

Neodvisne institucije 

Vesel se boji, da bi oblast, tudi nova, dobila “nezdrave apetite” po neodvisnih inštitucijah. "Neodvisne inštitucije smo bile v poziciji, da smo se z njihovimi vodji usedli, se pogovorili in poslali javno sporočilo, naj se vendarle čuva in spoštuje našo neodvisnost. Odziv je bil enako žolčen kot delovanje pred tem, je pa požel izjemno veliko zanimanje mednarodne javnosti."

V državi brez neodvisnih institucij nič ne funkcionira, je opomnil Petrovec. Vsi moramo imeti nad seboj nekega varuha, kar se je pokazalo pri poskusu mirovanja evropskih tožilcev. "Sam dajem polno podporo in svoj optimizem v en skup nevladnih organizacij, ki bi morale biti dovolj močne, imeti dovolj naše podpore in igrati vlogo psa čuvaja."

Zaključne misli: poziv na volitve

Gale je v zaključni misli poudaril, da bodo državnozborske volitve prihodnje leto prelomni trenutek. "Važno je, da se ljudje volitev udeležijo. Upam, da Slovenija do takrat ne bo neko pogorišče, da se bo še dalo obrniti miselnost, vzpostaviti zaupanje pri ljudeh v neodvisne institucije, medije, sodno oblast. Pozivam vse, da se volitev udeležijo in trdno verjamem, da nas čakajo boljši časi." Z vidika soustanovitelja centra za zaščito žvižgačev je ljudi pozval še, naj ne bodo tiho. "Kdor spregovori, ogrozi neko ozko interesno skupino, kdor molči, pa vse ostale."

Moja želja je, da bi iz tihe večine postali 90-odstotna glasna in prepoznavna večina, je dodal Petrovec. 

"Začeli smo se pogovarjati odkrito in naglas o izzivih in problemih. Veseli me, da nismo navajali samo težav, ampak tudi možne rešitve. Prižgali smo luč na koncu predora in upam, da jo bomo v vsem sijaju zagledali 24. 4. naslednje leto," je napovedala Koželjeva.  

Vesel bi rad videl, da Slovenijo kot svoj projekt vzamejo mladi. "Da jo vzamejo kot svojo in jo iztrgajo nam, starejšim. Mladi naj gredo volit, pa naj volijo, kar hočejo."

Golob je izpostavil, da smo si ljudje različni, a nas ravno to lahko naredi močnejše, ko se povežemo okoli skupnega cilja. "Več kot nas je, večja je moč kolektiva. Želim si, da se naslednjih pet mescev pogovarjamo o tem, kje mislimo enako, najdemo skupne točke in gremo s polno paro naprej." 

Po besedah Čenčur Curkove pa je cilj jasen – boljša Slovenija. "Upam, da mladih ni zbudil samo referendum o vodah in da so še vedno aktivni. Pomembno je, da vidijo, da je to njihova prihodnost."