V Kamnik 'prilomastil' 2,5-tonski bronasti mamut

Konec lanskega leta je Občina Kamnik začela urejati park med glavno avtobusno postajo in Kamniško Bistrico, v katerem ima po novem osrednje mesto mamut. Gre za skulpturo v naravni velikosti, ki jo je leta 2008 izdelal kamniški kipar Miha Kač in meri dobre štiri metre v višino, šest metrov v dolžino in tri metre v širino. Izdelava bronastega odlitka, ki tehta dve toni in pol, je bila zaupana livarni umetnin Romana Kamška na Gori pri Komendi, so sporočili iz Občine Kamnik.

Skulptura mamuta temelji na okostju, ki so ga leta 1938 našli v bližnjih Nevljah in velja za eno najbolje ohranjenih mamutovih okostij v našem delu Evrope. Kač je okostje, ki ga hrani Prirodoslovni muzej v Ljubljani, preučil in pripravil kalup v naravni velikosti. "Gre torej za izjemno arheološko dediščino, ki jo bo Občina Kamnik poskušala približati prebivalcem in drugim obiskovalcem, tudi turistom, ki prihajajo v Kamnik z avtobusom. Z ureditvijo parka ob avtobusni postaji in njegove bližnje okolice so povezali različne elemente urbanega okolja. Prostor omogoča počitek in izvedbo manjših prireditev, prilagojen pa je tudi gibalno oviranim in slabovidnim osebam."

Kač je leta 2005 začel snovati kip mamuta v naravni velikosti. Na odkritje njegovega okostja je dolga leta spominjala le skromna tabla na mostu čez Nevljico. Kač pa je prav ob 70-letnici odkritja menil, da si spomin na zelo pomembno odkritje v evropskem merilu zasluži kakšno monumentalno obeležje. Obrnil se je na Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer so mu pomagali s strokovnimi nasveti in podatki ter tudi kasneje spremljali njegovo delo. Kipar je natančno preučil literaturo o mamutih, njegovo upodobitev in točne mere okostja. Potem se je lotil inovativne izdelave različno velikih konstrukcij z različnimi materiali: od lesene konstrukcije do oblog iz stiropora, ki jo je pokril s palminimi vlakni, namočenimi v posebni zmesi obarvanega betona, da daje vtis mamutove dlake. "Tri leta ga je snoval in v to vložil veliko ur dela in tudi sebe ter veliko svoje življenjske energije. Žal njegovega odkritja ni dočakal. Kip je končal leta 2008 in od takrat je čakal na ulitje v bron in prostor za postavitev," so pojasnili na občini.

Ko je začel z oblikovanjem mamuta v naravni velikosti, je dobil zeleno luč tudi od občine, saj je kiparju omogočila financiranje materialov. Prvotna ideja je bila, da bi bil kip narejen iz betona, vendar je takratni župan Anton Tone Smolnikar predlagal ulitek iz brona.

Od samega začetka so se pojavljale različne ideje o lokaciji, kjer naj bi spomenik stal. Zaradi različnih mnenj je prevladala ideja, naj kip stoji v Kamniku ob vhodu v mesto, kjer je njegova veličina takoj opazna. Mesto najdbe zaradi težje dostopnosti ne bi bila najboljša rešitev. Kamniški župan Matej Slapar je prepoznal pomen postavitve kipa tako za turizem kot za šolstvo in tudi kot pomemben del preteklosti ter dediščine. Smolnikarja je pooblastil, da je projekt oživil – in tako je mamut po 17 letih končno prilomastil v Kamnik. 

Investicija postavitve kipa in ureditve Mamutovega parka je bila večinoma financirana iz proračuna Občine Kamnik, in sicer v višini 255.325 evrov, iz Lokalne akcijske skupine v višini 5.760 evrov ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 56.000 evrov. Del sredstev za ureditev parka je Občina Kamnik pridobila prek razpisa LAS Srce Slovenije in ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.