Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, Poklukar: To je zgodovinski trenutek

Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo ukinjene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.

"To je zgodovinski trenutek za našo starajočo družbo. Več kot deset let smo čakali na zakon. Odgovarjamo na izzive časa in naslavljamo medgeneracijsko solidarnost. Hvala poslancem, ker so sprejeli odločitev za ljudi," je ob sprejemu zakona sporočil zdravstveni minister Janez Poklukar.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga izpostavili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19.

Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS. Sicer pa bo po novem zakonu vzpostavljena enotna vstopna točka, ki bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je dejala Alenka Jeraj. Po zagotovilu NSi bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. 

V SMC pa so izpostavili koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun. 

V DeSUS so zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. V SNS pa so menili, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.

V preostalem delu opozicije se niso strinjali, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da ne prinaša nič novega oz. uveljavitev rešitev prestavlja na prihodnost. Predlog je po mnenju LMŠ le ogrodje predlogov, ki jih bodo kasneje dodelali pravilniki. Vlada bo z zakonom poteptala ustavo, izvajalce in uporabnike le za to, da bo Bruslju lahko sporočila, da je zakon sprejet, je izpostavil Jani Möderndorfer.

Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu SD ostaja odprto. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe, prekarizacije in bogatenja na račun delovne sile pa ne sme biti, medtem ko je zakonski predlog diametralno nasprotje tega, pa so ugotovili v Levici.

 Že zdaj se po navedbah SAB vpeljuje obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, pri čemer ni jasno, kdo bo obremenjen in za koliko. Prav tako pa tudi nepovezani poslanci obžalujejo, da ključne stvari niso rešene.

Poslanko SAB Alenko Bratušek je zanimalo, od kod bodo prišla sredstva za manjkajočih 16 milijonov evrov, ki jih je treba zagotoviti iz proračuna za dvig plač v domovih. Vprašala je, ali bo tudi to financirano z novim prispevkom, ki se uvaja s predlaganim zakonom. Po njenih besedah si vlada ne upa povedati, da bo z novim prispevkom dodatno obremenila gospodarstvo, namesto da bi ga razbremenila.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je ob tem spomnila, da nikjer v predlogu zakona ne piše, da bo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se bo uveljavilo leta 2025, edini vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč kot vire omenja še sredstva iz zdravstvene in pokojninske blagajne, državnega proračuna, demografskega sklada in EU, pa tudi donacije.

Kaj piše v zakonu?

Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Sprejeli so več koalicijskih dopolnil, tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu načrtovano sprva.

Z ostalimi dopolnili denimo jasneje opredeljujejo višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavljajo neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu.

S sprejetim dopolnilom Levice pa so črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan denimo zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so že med današnjo obravnavo dopolnil napovedali, da bodo amandma podprli. Kot so dejali v SDS, zapisana rešitev v predlogu zakona ni bila dorečena.