Saje pozdravil prizadevanja za dostojen pokop vseh po vojni pobitih

Na slovesnosti ob breznu pod Macesnovo gorico je predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Saje dejal, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika "najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva, resnice in smisla življenja". V kočevskih gozdovih so bili namreč po njegovih besedah ob koncu druge svetovne vojne brez sodbe usmrčeni številni, mnogi od njih so bili desetletja tudi brez kraja, kjer bi lahko njihovi svojci prižgali svečo ali zmolili molitev.

Zato je pozdravil prizadevanja, da se pobite dokončno pokoplje. "Cerkev uči, da je spoštovanje pokojnih eno temeljnih znamenj človeške kulture. Pravica do groba in dostojnega pokopa izraža spoštovanje do človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato s hvaležnostjo pozdravljamo prizadevanja za dostojen pokop žrtev prikritih grobišč in ohranjanje njihovega spomina. Nedavno sprejeti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev razumemo kot pomemben korak v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva in zgodovinskega spomina," je dejal. Ob tem je dodal, da narod, ki spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja.

Znova je opozoril na pomen sprave, ki se sicer po njegovi oceni veliko več kot le zgodovinski ali politični projekt. "Je duhovna pot očiščenja spomina, ozdravljanja ran in ponovnega odkrivanja bratstva," je dejal. Nujen pogoj za spravo pa je po njegovih besedah tudi spoznanje resnice: "Resnica osvetljuje preteklost, pravičnost vrača dostojanstvo, usmiljenje zdravi rane, mir pa odpira prihodnost. Kadar so te razsežnosti povezane, nastaja prostor, v katerem lahko raste občestvo."

V kulturnem programu je zbrane nagovoril nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič. Poboje ob koncu druge svetovne vojne, ki jih je izvedla komunistična oblast, je označil kot zločin proti človečnosti.

"Že pred vojno je namreč na podlagi ženevskih konvencij in po načelih mednarodnega prava civiliziranih narodov veljalo, da je z vojnimi ujetniki treba ravnati človeško. Vsakršno nasilje zoper ujetnike in civilno prebivalstvo je bilo že takrat strogo prepovedano, prepovedane so bile samovoljne usmrtitve, veljala je prepoved kolektivne krivde, posameznik pa je imel pravico do nepristranskega sodišča in poštenega sojenja. Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor," je dejal. "Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je dodal.

Ocenil je, da bi morala država jasno in uradno priznati, da je komunizem po vojni na Slovenskem zagrešil enega najhujših zločinov proti človečnosti, pobite dostojno pokopati in jasno zavreči vse totalitarizme. Ti bi pomenilo potrditev svobodne demokratične družbe, ki smo jo izbrali pred 35 leti, hkrati pa bi pripomoglo k spravi, je dejal.

Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik vlade Janez Janša, minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek ter zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Vsi so pred brezno tudi položili venec. Garda Slovenske vojske je položila venec v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar. Podmladek NSi Mlada Slovenija pa je na poti do brezna postavil obcestni kažipot.