Slovenija

V Kopru o slovensko-italijanskih odnosih

Koper, 23. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V Pokrajinskem muzeju v Kopru poteka enodnevni znanstveni sestanek o slovensko-italijanskih odnosih v zadnjih sto letih. Namen srečanja je nadaljevanje dela, ki ga je leta 2000 s skupnim poročilom končala slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija.

Sestanek je organizirajo Znanstveno raziskovalno-središče RS v Kopru in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko iz Kopra v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije iz Kopra in Inštitutom za novejšo zgodovino iz Ljubljane, je nadaljevanje dela, ki ga je leta 2000 s skupnim poročilom končala slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija.

Poročilo mešane zgodovinsko-kulturne komisije, ki sta jo leta 1993 ustanovili slovenska in italijanska vlada, ni "uradna zgodovina", je poudaril Gorazd Bajc iz Znanstveno-raziskovalnega središča RS v Kopru. Po njegovih besedah so avtorji večkrat poudarili, da je končno poročilo najmanjši skupni imenovalec, o katerem so se člani mešane komisije strinjali in ga potrdili s podpisom. "Lahko rečemo, da je poročilo dobra podlaga za nadaljnja raziskovanja," je dejal. Poročilo, tako Bajc, odpira številna vprašanja in dileme, saj kaže na še nekatere ne dovolj raziskane teme ter hkrati sproža različne odmeve in ocene tako v strokovni javnosti kot med zainteresirano javnostjo.

Predstavnica 14-članske zgodovinsko-kulturne komisije Milica Kacin Wohinz je opozorila na delo komisije, ki je imela nalogo celovito preučiti odnose med narodoma v zadnjih sto letih in na težave, na katere je naletela pri svojem delu. Komisija je poročilo soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu julija 2000 ter ga izročila slovenskemu in italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve. Slednje je večkrat zavrnilo objavo skupnega poročila s slovenskim ministrstvom. Zato so se slovenski člani komisije odločili in o tem obvestili italijansko stran, da bo namesto slovenske vlade poročilo izdal Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Danes je Milica Kacin Wohinz izpostavila glavne težave pri oblikovanju poročila, kot so razumevanje narodnostne meje, terminologija in strnjenost formulacij, ločevanje slovenskih zgodovinskih procesov od hrvaških v Istri, slabo raziskana zgodovina Beneške Slovenije, znanstveno nedognano število žrtev ter uravnoteženje kriterijev in meril.

Predstavnik italijanskega dela mešane komisije Giorgio Conetti je poudaril različnost pojmovanja ideje nacije. Ta je po njegovih besedah skozi čas omogočila različno pojmovanje odnosov med narodi jadranskega prostora. Dušan Nečak z Univerze v Ljubljani se je v povezavi z delom mešane zgodovinsko-kulturne komisije dotaknil tudi dosedanjega dela slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev, ki je bila ustanovljena konec leta 2001 in bo celovito raziskala odnose med Slovenijo in Avstrijo v zadnjih sto letih. Komisija mora do konca oktobra pripraviti groba besedila in z delom končati do konca leta 2003, ko bo po napovedih izdala skupni zbornik.

Današnji znanstveni sestanek poteka v treh sklopih: tako udeleženci govorijo o delu v slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji, vprašanjih, ki so razdvajala člane komisije, in perspektivah nadaljnjega skupnega slovensko-italijanskega znanstvenega raziskovanja. Ob začetku znanstvenega sestanka so udeležence pozdravili župan mestne občine Koper Dino Pucer, predstavnica ministrstva za šolstvo, znanost in šport Mateja Gašpirc in direktor koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča Darko Darovec.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA