Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške za pospešitev cepljenja in širitev EU na Zahodni Balkan

Predsednik Borut Pahor se je na novinarski konferenci uvodoma zahvalil predsedniku Republike Avstrije Van der Bellenu za skupno obeležitev 100. obletnice koroškega plebiscita lansko leto. Hrvaškemu predsedniku Milanoviću se je zahvalil za sovoditeljstvo zadnjega vrha Brdo-Brijuni Process. "Pogovorili smo se o covidu, ki nas noče zapustiti, čeprav smo dobili cepivo, ki je edino varno in učinkovito sredstvo,"  je povedal Pahor. Pogovarjali so se o tem, kako ljudi spodbuditi  k temu, da se cepijo in da bodo prisluhnili strokovnim razlagam. Strinjali so se, da morajo pospešiti kampanjo cepljenja z inovativnimi načini. 

Pahor sicer verjame, da je treba ljudi prepričati v cepljenje, in dvomi, da bodo represivni ukrepi ali kazni dali želen učinek. S tem se je strinjal tudi hrvaški predsednik Milanović. "Vsaka represija, ki prihaja prihaja po administrativni poti, je pot v tiranijo," je še poudaril hrvaški predsednik. Dodal je, da bosta potrebna čas in potrpljenje. Izpostavil je, da je težko prepričati 50 odstotkov državljanov, ki ne želijo biti cepljeni, da se zato odločijo. Najboljša pot je po njegovem, da pokažejo necepljenim, da življenje cepljenih ni več  trpljenje, da ti ne potrebujejo več mask. Cepljeni bodo živeli normalno in "najboljše sporočilo javnosti je, da če si cepljen, tvoje življenje ne bo bedno," je še dodal Milanović. 

Van der Bellen pa je dejal, da nima veliko potrpljenja za tiste, ki v Evropi nasprotujejo cepljenju, medtem ko v Afriki cepiv primanjkuje. "To so resnični problemi," je dejal avstrijski predsednik. 

Predsedniki so govorili tudi o širitvi EU na Zahodni Balkan. "Za vse tri države je to zelo pomembno vprašanje. Vsi menimo, da je to geopolitično vprašanje EU. Če EU tam ne bo navzoča, če ne bo pomagala ljudem, da bodo živeli v miru, varnosti in blaginji, se bo v ta prostor politično ali drugače vselil kdo drug, ki nima tako plemenitih ciljev," je dejal Pahor in se zavzel za to, da se čim prej odpre vrata tem državam.

Med drugim so razpravljali o iskanju sprejemljivega kompromisa glede bolgarske blokade Severne Makedonije na poti v EU. To je po Pahorjevih besedah eden redkih merljivih rezultatov uspešnosti slovenskega predsedovanja. Če bi nam bo to uspelo, kar sploh ne bo lahek zalogaj, potem bi lahko rekli, da smo veliko naredili za širitev EU na Zahodni Balkan, saj bi se okrepilo zaupanje v verodostojnost EU. Milanović je ob tem dejal, da se strinjajo glede Zahodnega Balkana, Severne Makedonije in Albanije. Izrazil je upanje, da bodo nedavne volitve v Bolgariji spremenile določene stvari glede bolgarske blokade Severne Makedonije.

"Upam, da bo to olajšalo položaj in da mladi, novi in ekonomsko nekoliko šibkejši kandidatki ne bodo delali težav in postavljali pogojev, ki so nemogoči, ki vstopajo v intimni prostor nacije," je poudaril. Van der Bellen pa je dejal, da Avstrija podpira prednostne naloge Slovenije kot predsedujoče Svetu EU. "Smo na isti liniji, še posebej glede Zahodnega Balkana," je dejal.

Avstrijski predsednik je izpostavil še vprašanje jedrske elektrarne Krško. Glede prvega reaktorja elektrarne bo Avstrija skupaj s strokovnjaki podrobno spremljala preverjanje okoljske vzdržnosti, ki bo potrebna pri podaljšanju njegovega delovanja. Glede gradnje morebitnega drugega reaktorja pa je dejal, da je znanega še premalo. Avstrija je resda proti, a zaveda se, da je veliko držav članic EU odvisnih od te vrste energije.

Milanovič pa je dejal, da bi raje videl, da jedrske elektrarne v Krškem ne bi bilo. Vendar pa je izrazil prepričanje, da bo Slovenija, kar bo naredila v zvezi z elektrarno, storila najbolj kakovostno. Glede drugega reaktorja je medtem Pahor izrazil prepričanje, da bodo morali o tem Slovenci odločati na referendumu. Izpostavil je, da sta pri tej odločitvi ključni vprašanji nadomestljivosti tega vira energije in njegove varnosti.

Poleg tega so predsedniki razpravljali o pričakovanjih glede konference o prihodnosti Evrope. Velik del konference, ki se je pričela 9. maja, bo potekal v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, zaključila pa se bo spomladi 2022 v času predsedovanja Francije.

Letošnje srečanje predsednikov Slovenije, Avstrije in Hrvaške je skupno osmo in tretje, ki ga bo gostila Slovenija. Trilateralni srečanji predsednikov sta doslej v Sloveniji potekali leta 2015 v Logarski dolini in leta 2018 v Goriških Brdih.