V Kranju bodo zgradili nov dom za starostnike, a kdo bo v njem delal?

"Naš skupni cilj je jasen: čimprejšnja izgradnja novega doma za starejše v Kranju, saj res nujno potrebujemo nove javne domske kapacitete za starostnike. V Kranju, tretji največji občini po številu prebivalcev, imamo trenutno le en tak dom in čakalne vrste so res dolge. Evidentiranih aktivnih prošenj za sprejem je trenutno 1412, na takojšni sprejem pa čaka kar 201 ljudi." S temi besedami je kranjski župan Matjaž Rakovec v začetku marca pospremil podpis pisma o nameri gradnje novega doma starejših v Kranju, ki sta se ga udeležila tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar. 

S podpisom sporazuma smo se zavezali, da vsak poskuša v najboljši meri izpolniti svoje naloge: Mi bomo poskrbeli za dokumentacijo in prispevali zemljišče, ministrstvo za financiranje gradnje, DUK pa potem za izvajanje varstva starejših v novem domu, je še dodal župan.

Projekt je ocenjen na dobrih 20 milijonov evrov. Trenutno so v fazi izdelave dokumentacije za gradbeno dovoljenje in pridobivanja mnenj od vseh nosilcev urejanja prostora s ciljem, da čim prej pridobijo gradbeno dovoljenje. "Verjamem, da nam bo to, zlasti ker tako z državo kot z Domom upokojencev Kranj dobro sodelujemo, tudi uspelo in bomo v Kranju pridobili nove in kakovostne prostore za oskrbo 150 starostnikov," je bil optimističen. 

Minister, pristojen za področje dolgotrajne oskrbe in deinstitucionalizacije, pa je povedal, da ima na področju dolgotrajne oskrbe jasno prioriteto – narediti vse, da starejši čim dlje ostanejo, kjer sami želijo, izvajalci pa poskrbijo za kakovost oskrbe tam. "Tak javni sistem vzpostavljamo in nadgrajujemo tudi z novim domom v Kranju!"

Podpisniki so izrazili zadovoljstvo in pojasnili, da bo postopek urejanja dokumentacije, izbire izvajalca in administrativnih opravil najbrž dolgotrajen, da pa bi s samo gradnjo, če bo šlo vse po načrtih, lahko pričeli v prihodnjem letu. 

Domovi za starejše so prisiljeni zavrniti sprejem bolnikov 

Istega dne, ko je Kranj naredil korak bližnje novemu DSO, pa so iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije sporočili, da se starejši, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo, kot so bolniki s kanilo, in njihovi svojci srečujejo z velikimi težavami pri iskanju primerne namestitve in oskrbe po zaključku akutnega zdravljenja v bolnišnici. Domovi za starejše so namreč prisiljeni zavrniti sprejem tovrstnih bolnikov, saj zaradi neprimernih kadrovskih normativov nimajo dovolj zaposlenih.  

"Aspiracija prek endotrahealne kanile je namreč medicinsko-tehničen postopek, pri katerem mora dom z diplomiranimi medicinskimi sestrami izvajati 24-urno obravnavo, česar pa v okviru veljavnih kadrovskih normativov ni mogoče zagotoviti," je povedal sekretar Denis Sahernik. Enako je pri bolnikih, ki potrebujejo peritonealno dializo, aplikacijo paranteralne prehrane, aplikacijo antibiotikov v infuzijske raztopine ipd. 

"Zaradi podaljševanja življenjske dobe se povečuje število starejših, ki tudi po zaključku bolnišničnega zdravljenja potrebujejo zahtevnejše postopke zdravstvene nege in oskrbe, zanje pa dostikrat nimamo primernih sistemskih rešitev. Od domov za starejše se pričakuje, da delujejo kot negovalne bolnišnice, vendar brez zagotovljenih kadrovskih in drugih virov. Starejši z zahtevnimi zdravstvenimi stanji in njihovi svojci so tako prepuščeni sami sebi ter brez podpore in storitev, ki jih nujno potrebujejo in do katerih so po zakonodaji tudi upravičeni," je še dodal. 

Socialni zavodi ministrstvu za zdravje že vrsto let predlagajo spremembo kadrovskih normativov, ki bi omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, vključno z diplomiranimi medicinskimi sestrami, ki so glede na poklicne kompetence edine celostno usposobljene za izvedbo vseh storitev zdravstvene nege. Žal so bili vsi dosedanji pozivi neuspešni. 

Kritično pomanjkanje kadra, domovi ustavljajo sprejeme

Poročali smo že o tem, da v domovih za starejše kritično primanjkuje kadra, zato nekateri domovi novih stanovalcev kljub praznim posteljam ne sprejemajo več. Kadrovske težave so prav v vseh regijah, največje pomanjkanje pa je v osrednji Sloveniji. Ni bolničarjev, medicinskih sester, kuharjev in čistilk. 

Povprečen dom starejših občanov ima 160 stanovalcev, glede na normative pa ima zaposlene tri diplomirane medicinske sestre, ki delajo od ponedeljka do petka, to pa je občutno premalo, razlaga Sahernik. "Če so na voljo vse tri, pomeni, da sta dve v dopoldanskem času in ena v popoldanskem. Dom deluje 365 dni na leto in 24-urne obravnave tako ne more zagotoviti. Potem je tu še vprašanje nočnega dela, dela za vikend in praznike." 

Avgusta lani je Skupnosti socialnih zavodov 16 zavodov poročalo, da imajo nezasedene zmogljivosti samo iz razloga pomanjkanja kadra. Skupno so imeli praznih 216 postelj. "Tudi ostali tožijo zaradi tega, ampak težavo zaenkrat rešujejo s pomočjo dijakov, študentov in prostovoljcev, vsi pa opozarjajo, da v prihodnje tako ne bo šlo več."

Za svoje delo več kot polovica dobi manj od minimalne plače 

V prvi vrsti je za kadrovsko stisko krivo neustrezno plačilo, plače niso konkurenčne, ocenjuje Sahernik. Približno polovica zaposlenih v domovih ima osnovni plačni razred nižji od določene minimalne plače, država bolničarkam doplačuje do minimalne plače, njihova plača brez dodatkov znaša med 600 in 700 evrov. "Vsakokratni dvigi minimalne plače dodatno porušijo plačno lestvico, saj se več zaposlenih uvrsti med prejemnike minimalne plače," še dodaja. Minimalna plača se je v januarju dvignila za 100 evrov in znaša 878 evrov neto.

"Večji trgovski centri imajo vedno enega ali dva plačna razreda nad minimalno plačo in posledično kader, ki ima čut do sočloveka in bi rad delal v domovih za starejše, odide. Po mojih informacijah ne gre toliko za odhod kadra v tujino, ampak na enostavnejša, privlačnejša delovna mesta. Veliko jih odide v proizvodne dejavnosti ali trgovino," pa pravi poslovna direktorica Senecure v Sloveniji Sanda M. Gavranovič. 

Obstoječi kader v domovih je izčrpan, domovi ustvarjajo nove bolniške in delovne invalide. Razpise ponavljajo, interesa za skrb za starejše je vse manj ali ga celo ni. Kot opozarja Sahernik, se omejevanju sprejemov ni več mogoče izogniti. "Prav iz razloga, če želimo zaščititi obstoječe zaposlene, da jih dodatno ne obremenimo, da še ti ne odidejo drugam, in če želimo zaščititi stanovalce, da dobijo storitve, za katere plačujejo in da se jim zagotavlja res kakovostna storitev. Situacija je res strašljivo huda."  

So nove gradnje sploh smiselne?

V Sloveniji imamo 104 izvajalce institucionalnega varstva, od tega je 54 javnih domov, 45 koncesionarjev in pet posebnih socialnovarstvenih zavodov. V domovih je na voljo 19.206 postelj. Na vhodu v domove čaka 14.457 ljudi (podatki za konec leta 2021). Kdo bo skrbel zanje? 

Potrebe v Sloveniji so velike, dodaja Sahernik, nove kapacitete potrebujemo. "Ampak žal te kapacitete ne bodo nikoli na polno zaživele, če ne bomo dobili konkretnih rok, ki bodo v teh kapacitetah izvajale svoje storitve." 

Ob tem se Gavranovičeva sprašuje, ali so nove gradnje domov smiselne. "Glede na tako dramatično in res alarmantno pomanjkanje kadra ne vidim nobenega smisla gradnje novih domov. Seveda, od faze pridobitve koncesije do prve vselitve je kar dolga doba, zato imajo pristojni čas, da to uredijo in upam, da urejajo." Če se na področju države ne bodo uredili kadrovski normativi in plače zaposlenih, jim noben zakon ne bo pomagal, dodaja. "Privlačnost tega lepega, varnega poklica in delovnega okolja mora biti podprta tudi s primernimi delovnimi obremenitvami (kadrovski normativi) in plačilom. Le tako bomo med kandidati imeli možnost izbire, česar zdaj nimamo."

Občina Kranj: Pričakujemo, da bo ministrstvo sistemsko rešilo te izzive 

Na občini Kranj so na naše vprašanje, kdo bo torej v novem domu sploh delal, odgovorili, da so na delovnem obisku z ministrom Maljevcem in njegovo ekipo seveda govorili o tej temi, saj gre za perečo tematiko po celotni Sloveniji. Mestna občina Kranj je ministrstvu predlagala določene rešitve, ki pa potrebujejo medresorno sodelovanje več ministrstev, predvsem na področju plač, izobraževanja in zakonodaje. Pričakujejo, da bo vlada Republike Slovenije uredila to področje – rešiti ga je treba sistemsko in dolgoročno. 

"Glede na to, da Mestna občina Kranj v projekt vlaga svoja najboljša zazidljiva zemljišča in je plačala projektno dokumentacijo, pričakujemo, da bo ministrstvo do izgradnje doma, ki jo financira, in bo dom deloval znotraj državnega javnega zavoda DUK, poskrbela za osebje in sistemsko rešila te izzive," so bili jasni. 

Ministrstvo za zdravje: Aktivno pristopamo k reševanju problematike 

Na Ministrstvu za zdravje so na naše vprašanje odgovorili, da aktivno pristopajo k reševanju problematike kadrovskih standardov in normativov v socialno varstvenih zavodih. "Zaradi naraščajočih zdravstvenih potreb stanovalcev in zahtevnosti zdravstvene nege si na Ministrstvu za zdravje prizadevamo za povečanje kadrovskega normativa za diplomirano medicinsko sestro oziroma zdravstvenika. Cilj je, da bo taka oseba v vseh domovih zagotovljena v vseh delovnih izmenah, torej 24 ur na dan." 

Kot še dodajajo, zagovarjajo model integrirane dolgotrajne oskrbe, kar pomeni tudi medpoklicno sodelovanje in povezovanje zdravstva in sociale v dobrobit kakovostne, holistične in varne zdravstvene in socialne oskrbe stanovalcev. "Direktorat za zdravstveno nego (DZN) se kljub temu, da so socialno varstveni zavodi v pristojnosti MDDSZ, vključuje v reševanje problematike. V luči tega smo že pristopili k medresorskemu usklajevanju in reševanju omenjene večletne problematike."