V Kranju kupila solato, v njej je bila ogrožena žaba

Ta teden sta najditelja našla ogroženo zeleno rego tam, kjer je nihče ne bi pričakoval – v solati iz trgovine v Kranju. Po nakupu solate sta jo doma, med skrbnim pranjem listov, nenadoma zagledala: majhno žabo, skrito med zelenimi listi, daleč od svojega naravnega sveta, so sporočili iz Veterine Golob.

Med pranjem solate je gospa opazila drobno žabico in brez oklevanja odreagirala: poskrbela je zanjo in nas takoj poklicala, so opisali. Napotili so ju na Veterinarsko fakulteto, kliniko za ptice, male sesalce in plazilce, kjer so zanjo skrbeli nekaj dni, nato pa je prišla nazaj na Veterino Golob. Najditelja sta ji že pred klicem uredila začasno bivališče in to je primer odgovorne in sočutne reakcije, ki rešuje življenja, so poudarili.

V Lidlu so pojasnili, da v zvezi z objavo na družbenem omrežju, kjer je bila omenjena najdba žabe v pakirani solati, domnevno kupljeni v eni od njihovih trgovin, do tega trenutka niso prejeli nobene uradne reklamacije, vzorca izdelka ali drugih konkretnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko izvedli interno preverjanje primera. Iz objave prav tako ni razvidno, za kateri izdelek, serijo ali dobavitelja naj bi šlo, zato v tem trenutku preverba dobavne verige žal ni možna. 

Potrdili so, da so bili v tem tednu obveščeni o uradni prijavi v zvezi z najdbo gosenice v pakirani solati. V tem primeru je bil izdelek natančno opredeljen, vključno z lotom, sprožen pa je bil tudi inšpekcijski nadzor.

V sodelovanju z dobaviteljem so opravili izredni pregled postopkov in preverili dodatne vzorce izdelkov, pri čemer nismo ugotovili nepravilnosti in neskladnosti ali odstopanj od predpisanih postopkov. V prihodnjem obdobju pa bomo skupaj z dobaviteljem uvedli tudi poostren nadzor ob prihodnjih dobavah, zagotavljajo. 

Poudarjajo, da gre za drug, ločen primer, ki ni povezan z objavo o domnevni najdbi žabe, za katero niso prejeli uradne prijave ali konkretnih podatkov o izdelku, zaradi česar preverjanje ni bilo možno. 

Tovrstni dogodki so izjemno redki, so izpostavili in dodali, da ne glede na to vsak primer obravnavajo resno in v skladu s postopki in zakonodajo, saj sta varnost in kakovost izdelkov prioriteta. Dodajajo, da imajo v Lidlu Slovenija vzpostavljen učinkovit sistem nadzora živil: "Pri preverjanju kakovosti in varnosti hrane, predvsem lastnih blagovnih znamk, smo pogosto še strožji od zakonodaje in tudi sami izvajamo številne dodatne ukrepe, da bi zagotovili preverjeno Lidlovo kakovost.Tudi sicer ustreznost živil poleg proizvajalcev redno preverjamo z analizami v zunanjih akreditiranih laboratorijih, nadzor pa vršijo tudi različni pristojni organi. Sveža zelenjava, ki jo ponujamo, prihaja od preverjenih dobaviteljev, ki imajo vzpostavljene postopke skladne z veljavnimi standardi živil, vsi naši dobavitelji sadja in zelenjave pa imajo tudi mednarodno priznan certifikat Global G.A.P, katerega cilji so med drugim ohranjanje zaupanja potrošnikov in varnost hrane ter zmanjšanje negativnih vplivov pridelave na okolje. Ker gre v omenjenih primerih za kmetijski izdelek, katerega pridelava poteka v odprtem/naravnem okolju, o kljub izvajanju vseh predpisanih ukrepov popolna izključitev vplivov naravnih dejavnikov ni vedno mogoča." 

"To ni navadna žabica. Gre za vrsto, ki je bila leta 2023 uvrščena med ogrožene vrste na rdečem seznamu IUCN," izpostavljajo. Zelena rega ima posebne priseske na prstih, ki ji omogočajo plezanje po gladkih površinah. Dihanje poteka tudi skozi kožo, zato je izjemno občutljiva na onesnaženje. Njena barva se spreminja glede na okolje in stres, samci pa se oglašajo z glasnimi klici, ki jih slišimo tudi več sto metrov daleč. Je nočna lovka, ki uravnava populacijo žuželk in velja za enega najpomembnejših bioindikatorjev zdravja narave, opisujejo njene značilnosti.

Zakaj je hitra reakcija najditeljev odločilna? Ker so opazili, se ustavili, ukrepali in ji dali možnost za preživetje.

Takšni ljudje so most med naravo in zaščito, poudarjajo. Pri tem so delili še zanimivo zgodbo. Portoriški umetnik Benito Antonio Martínez Ocasio, svetu znan kot Bad Bunny, je s svojim albumom Debí Tirar Más Fotos postal eden najbolj poslušanih glasbenikov na svetu in dosegel sam vrh globalnih glasbenih lestvic. S svojim izjemnim vplivom ni nagovoril le milijonov poslušalcev, temveč je glasbo spremenil v glas narave.

V svojih vizualnih podobah namreč uporablja dva močna simbola Portorika: žabo coquí (Eleutherodactylus coqui), nacionalni simbol otoka in glas njegove identitete, ter ogroženo portoriško krastačo sapo concho (Peltophryne lemur), simbol krhkosti in boja za obstanek. Ko so se na družbenih omrežjih pojavile razprave turistov o tem, kako utišati ali celo uničiti coquí zaradi njenega značilnega oglašanja, jo je Bad Bunny povzdignil v središče svoje umetnosti. S tem je ena majhna žaba postala svetovni simbol spoštovanja narave, glasba pa orodje varstva lokalnih vrst in odgovornega odnosa do okolja, izpostavljajo.

Z Anjo Bolčina iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica smo se pogovarjali o dvoživkah. Dvoživke so namreč med najbolj ogroženimi vretenčarskimi skupinami v svetovnem in evropskem merilu in enako je tudi pri nas. Habitati, kjer je prisotno veliko vrst in so njihove populacije številčne, predstavljajo dobro, zdravo in uravnoteženo okolje.

Kar 41 % dvoživk po svetu je tako ogroženih, da jim grozi izumrtje. Ogrožene so predvsem zaradi izgube in slabšanja (onesnaževanje, fragmentacija ...) njihovega življenjskega prostora, pa tudi zaradi vnosa tujerodnih vrst in bolezni. Tudi po različnih koncih Slovenije številčnost mnogih populacij dvoživk upada, ponekod pa so lokalne populacije posameznih vrst celo že izumrle. Zato so prizadevanja za njihovo ohranitev toliko pomembnejša.

So pomembni "bioindikatorji" (biopokazatelji) okolja. Njihove populacije zelo hitro reagirajo na različne spremembe v okolju. Habitati, kjer je prisotno veliko vrst in so njihove populacije številčne, predstavljajo dobro, zdravo in uravnoteženo okolje. Če dvoživke nenadoma izginejo oz. se njihovo število močno zmanjša, je to znak, da se je okolje poslabšalo, čeprav človek tega na videz še ne zazna. Poleg tega pa so pomemben člen prehranjevalnih spletov. Plenijo večinoma manjše nevretenčarje (pajkovce, žuželke, deževnike, polže), hkrati pa so hrana drugim večjim živalim (vidram, vodnim kačam, sovam, čapljam, štorkljam ...) in tako pomemben del stabilnega ekosistema.