Program odprave posledic je ključen za zagotavljanje virov ter realizacijo ukrepov pri obnovi po največjih poplavah v zgodovini Slovenije. Program zajema ukrepe za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov ter poškodovanih stavb v zasebni lasti, obnovo poškodovanih objektov – vodne infrastrukture (v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe), izvedbo geotehničnih ukrepov – sanacijo zemeljskih plazov, nadomestitvene gradnje, obnovo kulturne dediščine in naravnih vrednot. Skupna višina sredstev je ocenjena na 2,33 milijarde evrov, od tega kar 1,36 milijarde evrov za sanacijo vodne infrastrukture.
"Pripravili smo spisek projektov, vlada pa je sprejela program sanacije v višini 2,3 milijarde evrov. S tem je vlada zagotovila sredstva, da se lahko že začeti projekti, ki so bili v tem obdobju začasno financirani s predplačili, nadaljujejo, in da občine nimajo več skrbi, da jih ne bi uspeli financirati," je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. V letu 2024 je približno 100 milijonov evrov predvidenih za obnovo občinske infrastrukture in sanacijo plazov, 50 milijonov za obnovo stanovanj in 70 milijonov za nadomestitvene gradnje, je še naštel minister.
Za sanacijo vodne infrastrukture je skupno namenjenih 1,36 milijarde evrov, od tega 120 milijonov evrov v letu 2024. Ob tem je minister poudaril, da "so izredni ukrepi, s katerimi se je zagotovilo pretočnost rek, po večini zaključeni, trajne rešitve, ki bodo odporne tudi na podnebne spremembe, pa so del tega petletnega programa, ki se začne izvajati zdaj."
Za državno cestno in železniško infrastrukturo namenjenih 824,3 milijona evrov
Drugi program, ki ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Direkcija RS za infrastrukturo, je osredotočen na področje državne cestne in železniške infrastrukture. Po dopolnitvi oz. evidentiranju novih odsekov, kjer so potrebni ukrepi, ocena škode na cestni infrastrukturi znaša 559,2 milijona evrov, ocena škode na železniški infrastrukturi pa 265,07 milijona evrov. Skupna višina sredstev je ocenjena na 824,3 milijona evrov. Program se osredotoča tudi na povečanje odpornosti infrastrukture na ekstremne vremenske razmere ter izzive zaradi podnebnih sprememb.
Kot je pojasnila Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, po dopolnitvi oziroma evidentiranju novih odsekov, kjer so potrebni ukrepi za odpravljanje škode zaradi posledic ujme, ocena škode na cestni infrastrukturi znaša 559,2 milijona evrov. Skupaj program obsega 48 projektov za rekonstrukcijo in obnovo cest in 23 projektov za premostitvene objekte oziroma mostove, pri čemer so trije skupinski projekti, ki vključujejo več manjših mostov.
Predhodni program je obsegal 1.800 kilometrov državnih cest, končni program pa 1.984 kilometrov državnih cest, kar je skoraj tretjina vseh državnih cest. Na 690 kilometrih, ki so vključeni v skupno dolžino, so bile izvedene intervencije za vzpostavitev prevoznosti.
"Veseli me, da smo v rekordno kratkem času uspeli zagotoviti prevoznost skoraj po vsej Sloveniji. Tako smo denimo v Strugah zagotovili interventno prevoznost do 1. septembra 2023, da so otroci lahko odšli v šolo. Izvedba ukrepov iz programa je del širše popoplavne sanacije, ki se osredotoča tudi na povečanje odpornosti te infrastrukture na ekstremne vremenske razmere oziroma pripravljenost na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter zmanjšuje tveganje za izgube in škodo, ki jo lahko povzročijo nadaljnji izredni vremenski dogodki," je poudarila ministrica.
Ocena škode na železniški infrastrukturi znaša 265,07 milijona evrov. V programu sta vključena večja projekta, tako imenovana bohinjska proga Bled Jezero–Bohinjska Bistrica, v dolžini približno 30 kilometrov in tako imenovana koroška proga od Svetega Daniela do državne meje, v dolžini približno 20 kilometrov. "Za ti dve progi smo uspeli pridobiti tudi sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost," pojasnjuje ministrica.
Pravice porabe za izvedbo obeh programov se za leto 2024 zagotovijo z razporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije. Pravice porabe za izvedbo za obdobje 2025–2028 se bodo zagotavljale v okviru državnega proračuna za posamezno leto (tekom priprave proračunov, izvrševanja proračunov v skladu s proračunsko prakso) oziroma iz sredstev sklada za obnovo.
Predhodni programi: občinam izplačanih 218,6 milijona predplačil, fizičnim osebam pa 33,5 milijona evrov
Pred sprejetjem programov za odpravo posledic neposredne škode je vlada sprejela že predhodna programa, s ciljem preprečiti povečanje že nastale škode, zavarovati življenja in premoženje prebivalcev, obenem pa prizadetim prebivalcem čim prej zagotoviti del pomoči. Kot je vlada zapisala na svojo spletno stran, je bila uspešno pripravljena in oddana vloga za nepovratna sredstva iz Solidarnostnega sklada EU.
21. septembra 2023 je vlada potrdila predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh, ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ta je obravnaval nujne ukrepe za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj ter premoženja prebivalstva pri odpravi posledic nesreče in je bil podlaga za predplačila občinam in fizičnim osebam. Občinam je bilo za nujno sanacijo na občinski infrastrukturi izplačano 218,6 milijona evrov predplačil, fizičnim osebam (nekaj več kot 7000 upravičencem) pa skupno 33,5 milijona evrov.
12. oktobra 2023 je vlada potrdila predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh na področju državne cestne in železniške infrastrukture, ki je obravnaval nujne ukrepe za preprečitev povečanja že nastale škode in zavarovanje življenj in premoženja prebivalstva in ga je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo.
Vlada je 25. oktobra 2023 potrdila končno oceno neposredne škode ter ugotovila, da skupna končna ocena neposredne škode na stvareh presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2023 in je tako dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
20. oktobra 2023 je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj Evropski komisiji posredovalo vlogo Slovenije za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada. Škoda po naravni nesreči je bila ocenjena z uporabo mednarodno priznane metodologije PDNA (angleško Post–Disaster Needs Assessment). Skupna ocena neposredne škode in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9,9 milijard evrov. Ocena škode in posledic zajema vse vidike naravne nesreče, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki in drugo.
29. novembra 2023 je bilo Sloveniji odobreno najvišje možno predplačilo iz Solidarnostnega sklada EU za sanacijo po poplavah v višini 100 milijonov evrov. Predplačilo je bilo že nakazano v slovenski proračun, vsota pa je bila praktično že porabljena, saj so bili povrnjeni stroški zaradi intervencij in ukrepov ob in po poplavah. "Pričakujemo še do 300 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev v drugi polovici leta oziroma v novi sestavi Evropskega parlamenta. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v tem času vzpostavlja ekipo, ki bo upravljala s temi sredstvi. Po uredbi je treba 18 mesecev po dodelitvi sredstev s strani parlamenta ta sredstva tudi porabiti in o tem poročati komisiji," je zapisano na vladi.
V pripravi je program ukrepov razvojnih spodbud v skladu z 99. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki ga pripravlja in koordinira Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
"V okviru tega programa govorimo o pridobivanju razvojnih sredstev s strani upravičencev za odpravo posledic naravnih nesreč in spodbujanje regionalnega razvoja na prizadetih območjih, ki bodo vključeni v program na podlagi kriterijev razvojne ogroženosti posameznih območji," je o programu povedal minister Aleksander Jevšek.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.