Minilo je že devet let od podpisa arbitražnega sporazuma, ki ga je Hrvaška izkoristila za vstopnico v evropsko družino, sporne prisluhe, od katerih je minilo tri leta in pol, pa so Hrvati priročno izkoristili za sicer nedopusten enostranski izstop iz arbitraže.

Junckerjevo nerazumljivo popuščanje Hrvaški in slovenska tožba

Kljub tem izmikanjem so haaški sodniki pred letom in pol mejo med državama dokončno določili. Razen serijskega pisanja ribiških in policijskih kazni enih in drugih, se v političnih stališčih med Zagrebom in Ljubljano, ni spremenilo nič.

Zaradi Junckerjevega nerazumnega popuščanja Hrvatom je Slovenija letos Hrvaško pripeljala pred sodišče EU v Luksemburgu.

Bivši premier, danes zunanji minister Miro Cerar, vztraja: "Ravnanje Hrvaške in Evropske komisije je v tem primeru sramotno ter kot primer slabe prakse neposredno škodi Evropski uniji ter stabilizacijskemu in integracijskemu procesu v regiji zahodnega Balkana." 

Šarec: Slovenija bo vztrajala

Svojemu zunanjemu ministru prikimava tudi novi premier Marjan Šarec: "Slovenija bo vztrajala dokler arbitražna odločba ne bo v celoti implementirana."

S hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovičem  pa se je, tako kot prejšnja vlada, pripravljen pogovarjati izključno o implementaciji: "Zato smo mi predlagali predlog za demarkacijsko komisijo, ki bi uredila mejo, odgovora ni in dokler seveda se to ne zgodi, ne moremo ravnati drugače."  Na uradni obisk v Zagreb se mu tako ne mudi.

V letu 2019 Slovenija na preobrat sosedov ne računa preveč, še manj na večjo odločnost Bruslja, zato pa toliko bolj računa na odločitev sodišča v Luksemburgu. 

Slovenija za odškodnine, selitve inpravno pomoč plačala 2,7 milijona evrov

In kljub temu, da arbitražna razsodba še zdaleč ni zaživela, je Slovenija za odškodnine, selitve, pravno pomoč in druge postopke plačala 2,7 milijona evrov. Tistim, ki so ostali na drugi strani meje, je izplačala odškodnine, nekaterim pa omogočila preselitev - za nakup novih nepremičnin je šlo tudi največ denarja - dva milijona evrov. Mirišče pri Hotizi je po odločitvi arbitražnega sodišča pred letom in pol pripadlo Sloveniji. 

Ob razglasitvi sporazuma so bili mnogi državljani razočarani, prebivalci naselja Mirišče pri  Hotizi  pa so zadovoljni odpirali šampanjce. Od takrat je minilo leto in pol. Sprva se za prebivalce ni nič spremenilo, pogoji za spremembe pa so nastopili, ko je država pričela izvajati implementacijo. 

Prebivalci nameravajo kraj tudi uradno preimenovati

Prva sprememba je vidna že ob vstopu v naselje Mirišče, kjer so na parkirišču nekoč 24 ur na dan stali slovenski policisti. Marina Žerdin, prebivalka Mirišča: "Zdaj jih že nekaj mesecev ni tukaj. Tudi do nas se že pripeljejo."

Pred tem slovenski policisti v njihovo naselje niso smeli, tudi v primeru, če bi se kaj zgodilo ne, saj je ozemlje spadalo pod Hrvaško. To pa ni edina sprememba, prebivalci so si pričeli urejati tudi dokumentacijo: "Septembra so se pričeli postopki prenosa katastra, tako da so kataster s Čakovca že prenesli v Lendavo,  zdaj pa urejamo že zemljiško knjigo." 

Dokumentov jim ni bilo treba zamenjati: "Mi smo imeli že zdaj slovenske, razen če bomo spremenili ime našega naselja." Prebivaci so kraj že zdavnaj preimenovali v Mirišče in to nameravajo zdaj storiti tudi uradno.