"Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki uvaja omenjeni spominski dan, je bila sprejeta brez širše javne in strokovne razprave," je na današnji novinarski konferenci dejala sokoordinatorica Levice in vodja poslanske skupine Levica in Vesna Asta Vrečko. Po njenem prepričanju namen koalicije in nove vlade ni sprava, ampak poglabljanje delitev in razlik v družbi. To bi se sprožilo vsako leto ob tem prazniku, je posvarila. Uvedeni spominski dan vidi kot "ideološki projekt desnice".
Po njenih besedah ni država tista, ki mora interpretirati zgodovino, ampak je to naloga pristojnih institucij, fakultet in muzejev.
Pričakuje, da bo predlog v DZ podprla tudi Resnica. Tako vodja te poslanske skupine Katja Kokot kot tudi predsednik Resnice Zoran Stevanović sta namreč ob sprejemanju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih izrazila mnenje, da ta praznik ni potreben, je spomnila. "Resnica ima zdaj možnost, da stoji za svojimi besedami," je dodala.
Prav tako se bodo glede možne podpore pogovorili s SD in Svobodo. V Levici pričakujejo, da bodo predlog podprli.
DZ je novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev sprejel 26. maja s 50 glasovi za in 32 glasovi proti. Pripravili so jo v koaliciji SDS, Demokratov ter trojčka NSi, SLS in Fokus. Nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja je bil razglašen že maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba ukinjen.
Sprejeta novela pa določa tudi, da bodo posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopani na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bodo s pravnimi službami preučili možnosti preprečitve pokopa. Meni, da si žrtve zaslužijo pokop, vendar ne na Žalah, kjer ni dovolj prostora.
