'Od kmetovanja nas živi bolj malo, od kmetijstva živimo vsi'

Kmetje iz različnih delov Slovenije so se že pred 12. uro začeli zbirati na Trgu republike pred državnim zborom. Številni so s seboj prinesli zastave in transparente, na katerih piše "Dovolj je!", "Ni prihodnosti brez kmetijstva" in "Kmečko pamet v vlado". Kolona traktorjev in kmetijske mehanizacije je nato zapeljala mimo državnega zbora in glasno hupala. Shoda naj bi se sicer udeležilo več tisoč udeležencev in vsaj 1500 traktorjev, je ocenil predsednika Sindikata kmetov Slovenije. 

"Kmet je na svoji zemlji kralj. Ko kmet protestira, država že krvavi," je uvodoma povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je dodal, da so pripravili vseslovenski shod kmetov v Ljubljani, kjer so protestov vajeni, vendar ne protestov kmetov, je povedal. 

Razočarani so nad vlado, ker jim ni podala rešitev, čeprav naj bi si skupaj prizadevali za dialog. Odgovore vlade in ministrstev je Medved označil za nesprejemljive. "Tukaj smo, ker želimo ohraniti pravico do kmetovanja. Zavedamo se, da imamo tudi odgovornosti," je povedal Medved in dodal, da ne zahtevajo denarja ali odstopa, temveč pravično politiko kmetovanja. 

Napovedal je, da bodo v primeru, da jih vlada ne bo poslušala, s protesti nadaljevali. Želijo si rešitev, ki bodo v prid kmetov in potrošnikov. 

V društvu kmetic so se pridružili zahtevam sindikata. "Moti nas, kako družba in vlada gledajo na nas," so dodali v društvu, kjer so poudarili, da z rastlinami in živalmi ravnajo odgovorno.

Opozorili so tudi na hribovske kmete, ki obdelujejo težje terene in s tem prispevajo k ohranjanju krajine. 

'Pridelava varne hrane mora biti nacionalni interes'

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je pozval k vključitvi kmetov in stroke pri oblikovanju novih smernic. "Pridelava varne hrane mora biti nacionalni interes," je povedal in dodal, da je slovensko kmetijstvo z majhnimi kmetijami med najbolj prijaznimi do okolja v Evropi. 

Anja Mager iz Zveze slovenske podeželske mladine je opozorila, da številni mladi že razmišljajo o opustitvi kmetijstva, če ne bodo imeli dobrega podpornega okolja. "Mi smo tisti, ki predelujemo hrano. Delček zase, večino pa za vse Slovence, družine in celotno družbo. To bi radi počeli še naprej, če nam bodo odločevalci to pustili. Kdo bo odgovarjal takrat, ko bo na policah le taka hrana, ki je kmetje nočemo na svojih krožnikih?" je povedala in pozvala k podpori slovenskim kmetom. 

Sredstva v kmetijskem sektorju naj se namenijo za pridelavo hrane in ureditev prehranske verige, ki bo sledila poreklu hrane, je dodala Magerjeva in pozvala k zmanjšanju števila zveri in divjadi ter ohranjanju kmetijstva. "Od kmetovanja nas živi bolj malo, od kmetijstva živimo vsi," je zaključila. 

Na shodu spregovorili tudi kmetje iz različnih delov Slovenije

Kmet Tomaž Modic iz okolice Iga je opozoril, da je v Sloveniji manj kot 800 kvadratnih metrov obdelovalne površine na prebivalca in da se je v zadnjih letih uničilo ogromno kmetijskih zemljišč. Kmeti imajo po njegovem mnenju vse težje pogoje za kmetovanje na vse manj površinah. Kmet Florjan Peternelj pa je povedal, da so številne površine, ki so bile v preteklosti njive, sedaj zatravljene in jih ne bodo več smeli preorati in znova uporabiti za njivo, ter pri tem dodal, da bo zaradi novih predpisov kmetijstvo še oteženo. 

Na težke pogoje pri kmetovanju je opozoril tudi kmet iz Prlekije, ki je dejal, da je vlada pozabila na mlade na podeželju. Domen Benčina, mladi kmet iz okolice Kozine, se je vprašal, zakaj se kmete obtožuje za glavne krivce podnebnih sprememb, mučitelje živali in zastrupljevalce narave in krivce za dvig cen hrane. "Vse smo prestali, tudi goro birokracije, ki je sama sebi namen, a naše potrpljenje popušča," je nezadovoljstvo kmetov izpostavil Benčina. "Želimo si delati, a ne bomo vaši sužnji. Imamo največje orožje v rokah in vse, kar moramo narediti, je, da naredimo nič – to je lakota." 

Živinorejec Gregor Kolar iz Haloz je izpostavil, da bodo novi predpisi in davčne obremenitve poslabšali ekonomski status kmetov. "Ko si sit, razmišljaš drugače,"  pa je povedal Primož Pevec iz Ponikve. 

Stanislav Bergant iz ekološke kmetije nad Kokro je politike opozoril, naj se ignoranca do širjenja medveda preneha. Tudi sam obdeluje površine v višjih legah, ki se, kot je dejal Bergant, spreminjajo v divjino. "Kmetovanje na teh površinah je že tako velik izziv, pokol živali pa je za kmeta materialni, psihološki in motivacijski udarec." Pozval je k ureditvi upravljanja medveda in volka. "Kje so kavč zaščitniki živali, ko zveri na pol pokončajo naše živali, ki nato umirajo v strahotnih mukah?" je vprašal in dodal, da zveri ne smemo sovražiti, saj je glavna težava v upravljanju teh živali, čemur pa odločevalci, tako meni Bergant, niso kos.  

Sadjar Boris Orešek iz Sevnice je izpostavil, da je na zemlji mogoče pridelati dovolj hrane le z uvedbo kemije v kmetijstvu – s sredstvi za varstvo rastlin in z rabo mineralnih gnojil. Po njegovih besedah je slovensko kmetijstvo v zadnjih 10 letih občutno zmanjšalo uporabo sredstev, a je hkrati opozoril, da so prav različne bolezni in škodljivci negativno vplivali na pridelke. "Pozabljamo na koloradskega hrošča, ko brigade pobiralcev niso pomagale," in opozoril še na zlato trsno rumenico, ki trenutno težave povzroča vinogradnikom, saj učinkovitega sredstva za zatiranje še ni na voljo. 

Ne strinjajo se tudi s predlogom zakona o zaščiti živali, ki so ga pripravili brez tistih, ki imajo največ stika z živalmi, je bilo med drugim slišati na shodu. Sporno se jim zdi tudi, da bo nekdo s 40-urnim tečajem odločal o ustreznosti reje živali. 

Mlada sadjarka iz okolice Maribora Petra Marko je povedala, da območja z omejenimi dejavniki in strogimi ukrepi bremenijo delo na kmetijah. "Sveže sadje prinašamo na tržnice in tudi mladi se še vedno odločamo za prevzem kmetij, tudi ženske, saj kmetovanje zajema celotno družino."

Glavne zahteve združene v 15 točk 

Že pred shodom so objavili svoje glavne zahteve, med drugim, da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. "Omejitve, ki izhajajo iz pogojenosti, Uredbe za območja Natura 2000, habitatne direktive, povečanje območij občutljivega trajnega travinja in ostala območja, ki nastajajo na kmetijskih zemljiščih, definirana iz strani neresornih ministrstev in institucij. Okoljske omejitve onemogočajo kmetovanje." 

Zahtevajo tudi ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, ter izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni, izvedljivi in trajnostni.

Želijo si tudi jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi. "Ne pristajamo več samo na sodelovanje in seznanitev, temveč zahtevamo, da se naše predloge in stališča upošteva." Prehranska varnost pa naj bo prioriteta Slovenije. Poleg tega zahtevajo še uskladitev z inflacijo in ohranjanje kmetijskih sredstev.  

Nasprotujejo pa trgovinskemu sporazumu Mercusor in ostalim sporazumom o uvozu hrane iz držav z drugačnimi standardi. Med zahtevami so navedli tudi izvajanje masnih bilanc v celoti z začetkom izvajanja oktobra 2023 in ureditev verige vrednosti preskrbe s hrano in pravične cene za kmete.

Zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja in zavrnitev Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države, so zapisali na spletni strani Sindikata kmetov Slovenije. 

Vlada je predstavnikom kmetov poslala odgovor na njihove zahteve. Ker gre za obsežno gradivo, so predlagali, da bi se na pogajanjih ponovno sešli po praznikih, je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko. V odzivu na protest kmetov je še dejala, da imajo kmetje pravico protestirati, in menila, da bi se lahko dogovorili glede zahtev.

V centru Ljubljane so nastajali zastoji 

Zgodaj popoldne je bil v centru Ljubljane močno zgoščen promet in nastali so daljši zastoji, Policija je zato odsvetovala pot v center mesta.

Podoben shod so kmetje že pripravili 24. marca, čemur je nato sledil sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine. Minuli teden pa so nato predstavniki organizacij s področja kmetijstva sporočili, da so pogajanja z vlado opustili.