V Ljubljani se prvič po 20 letih obeta drugi krog lokalnih volitev

Zoran Janković ima na letošnjih lokalnih volitvah kar 14 izzivalcev, ki v en glas poudarjajo, da je čas za menjavo župana, da Ljubljana potrebuje nov način vodenja in nove prioritete. Kljub temu je bil skozi kampanjo samozavesten, prepričan, da lahko tudi tokrat slavi v prvem krogu.

A javnomnenjske raziskave kažejo, da bi mu pomemben del glasov za dosego tega cilja poleg Luke Mesca lahko odvzela še dva močna kandidata levega političnega spektra, nekdanji predsednik vlade Anton Rop, ki se je na volitve podal z nekdanjo predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič kot nosilko liste za občinski svet, ter podpredsednik Gibanja Svoboda in nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič.

Na desnem polu je NSi v tekmo znova poslala strankino podpredsednico in svetnico v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Sojar, v SDS pa so se odločili za novinca v politiki, arhitekta Aleša Vrhovca. S svojevrstno kampanjo, v kateri je med drugim z asfaltiranjem luknje v pločniku in čiščenjem odtokov opozarjal na potrebo po izboljšavah mestnem okolju, pa je volivke in volivce prepričeval Aleš Primc, ki je tudi že več mandatov dejaven v mestnem svetu.

Izmed izkušenih politikov kandidirata tudi predsednik ljubljanske SD Marko Koprivc, ki je za župana kandidiral že leta 2018, in predsednik Piratov in aktualni ljubljanski mestni svetnik Jasmin Feratović. V politiko pa se prvič podajata tudi akademska slikarka in ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Apolonija Simon in spletni vplivnež Aleksandar Repić. Prerod je v župansko tekmo vstopil s pravnikom, sicer nekdanjim policistom Gregorjem Novakom, na glasovnici pa bodo Ljubljančani našli še Matjaža Tomljeta (Resnica), Izidorja Predana (Krščanski socialisti) in Kajetana Bajta (Zeleni Slovenije).

Po rezultatih javnomnenjske ankete Ninamedie za Dnevnik se skoraj zagotovo obeta drugi krog, saj nobeden od 15 kandidatov ne bi dosegel 50 odstotkov glasov. Najvišjo podporo so s 33,2 odstotka namerili aktualnemu županu Zoranu Jankoviću, v drugi krog bi se uvrstil še prvak Levice Luka Mesec z 22,9 odstotka. 

Ostalih 13 kandidatov pa bi za Mesecem in Jankovićem občutno zaostalo. Sledi jima predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc s 6,8 odstotka ter nekdanji premier in finančni minister Anton Rop s 5,6 odstotka. Na peto mesto bi se uvrstil podpredsednik Gibanja Svoboda in nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič (5,3 odstotka). Sledijo mu arhitekt Aleš Vrhovec (5,1 odstotka), predsednik Piratov Jasmin Feratović (2,1 odstotka) in spletni vplivnež Aleksandar Repić (1,6 odstotka). Ostalih sedem kandidatov ima manj kot 1,5 odstotka podpore. Neopredeljenih je bilo 13,1 odstotka vprašanih.

Kljub raznolikosti županskih kandidatov je bila vsebina njihovih programov precej podobna. Izpostavljali so zlasti stanovanjsko problematiko promet, dostopnost do zdravnika, čisto okolje in varnost v Ljubljani.

Če so pri stanovanjih skoraj enotno zagovarjali gradnjo novih neprofitnih stanovanj in zlasti potrebo po jasni stanovanjski politiki, so bila mnenja bolj deljena o tem, kako naj Ljubljana poskrbi za svoje odpadke. Nekaj različnih idej so nanizali tudi pri možnostih reševanja prometa, tako je bilo slišati celo ideje o metroju, tramvaju ter gradnji tirne obvoznice za preusmeritev tovornega vlakovnega prometa izven centra. Vsi si želijo središče mesta razbremeniti avtomobilov, razmišljajo o več parkiriščih P+R, vstopnih taksah v mesto, okrepitvi avtobusnega potniškega prometa. Zavedajo pa se, da bistvene spremembe ne bo brez zmanjšanja dnevnega pritoka avtomobilov v prestolnico, za kar bi potrebovali zlasti boljše vlakovne povezave s primestnimi in drugimi občinami, od koder se vsak dan v Ljubljano pripelje več kot 100.000 avtomobilov.

Tisti med njimi, ki bo na prihajajočih volitvah dobil zaupanje volivcev, se bo moral soočiti tudi s težavami na področju primarnega zdravstva. Brez zdravnika ali pediatra je po podatkih, s katerimi postreže tudi aktualni župan, več kot 24.000 Ljubljančanov, družinski zdravniki in pediatri pa trenutno ne opredeljujejo novih pacientov. Številni so bili kritični tudi do nekdanje direktorice Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana Antonije Poplas Susič, predvsem zaradi kadrovskih razmer in ker je klub pomanjkanju zdravnikov in razmeram v zavodu vsako leto prejela nagrado za delovno uspešnost. Janković jo je sicer ves čas podpiral in zagotavljal, da je odlična direktorica. Poplas Susičeva je nato konec avgusta s položaja odstopila, a ostaja zaposlena v ZD Ljubljana.

Večina županskih kandidatov je v volilni kampanji izpostavila, da mora imeti vsak prebivalec Ljubljane dostop do osebnega zdravnika. Iz njihovih programov pa izhajajo različni pristopi, kako do tega cilja. Medtem ko večina ocenjuje, da je potrebnega več zdravstvenega kadra, drugi menijo, da bi moralo biti javno zdravstvo bolje organizirano.

Janković, ki sicer meni, da je treba pomanjkanje zdravnikov reševati na državni ravni, v predvolilnem programu obljublja, da bo imel do konca mandata vsak Ljubljančan možnost izbrati svojega zdravnika. Napovedal je, da bodo nadaljevali s štipendiranjem študentov medicine in zdravstvene nege ter zagotavljanjem mestnih neprofitnih stanovanj za zdravnike. Štipendije z zavezo poznejše zaposlitve v ljubljanski javni zdravstveni mreži podpira tudi Boštjančič, ki se je prav tako zavzel, da bi povečali fond kadrovskih stanovanj za zdravnike in jim nudil druge ugodnosti, na primer ugodnejše parkiranje ob delovnem mestu. Tudi Repić predlaga, da občina skupaj z UKC Ljubljana uredi subvencionirana parkirna mesta za zaposlene v zdravstvu, prednostno za tiste, ki delajo v izmenah in nimajo ustrezne alternative.

Da bi morali kadrovsko problematiko reševati skupaj z državo, v programu opozarja tudi Rop. A obenem dodaja, da lahko občina zagotovi stanovanja za deficitarne zdravstvene profile. Kadrovska stanovanja za zdravstvene kadre podpira tudi Mesec.

Kaj pa drugi projekti? STA je na vse županske kandidate naslovila prošnjo, naj se opredelijo glede nekaterih načrtovanih projektov v Ljubljani. Medtem ko vsi Jankovićevi protikandidati nasprotujejo gradnji garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico, večina pa tudi dokončanju kanala C0, le Janković in Feratović nasprotujeta brezplačnemu parkiranju na javnih parkiriščih ponoči in ob koncih tedna. Za brezplačno parkiranje je tudi Boštjančič, a le zunaj mestnega središča. 

Sežigalnice odpadkov v načrtovani obliki, kot je bila predstavljena javnosti, ne podpira nihče od Jankovićevih izzivalcev. Celo župan sam javno napoveduje občinski referendum o tem projektu. Se pa kandidati zavedajo, da se možnosti odvoza odpadkov krčijo ter da bo morala Ljubljana za svoje odpadke poskrbeti, morda tudi s sežigalnico v drugačnih gabaritih ali na drugi lokaciji.

Aleksandar Repić odgovorov ni posredoval.

Tokratna predvolilna kampanja je sicer potekala predvsem na terenu in zelo izrazito tudi na družbenih omrežjih. Intenzivne kampanje na spletu so se tako lotili tudi nekoliko starejši kandidati, vključno z Jankovićem in Ropom, ki so z videoposnetki, slikami in kratkimi sporočili skušali konkurirati spletnemu vplivnežu Repiću.

Janković je ob tem namesto z novinarskimi konferencami pozornost medijev in Ljubljančanov pridobival z odprtji različnih investicij, od Doživljajskega mostu Muste, stanovanj na Rakovi Jelši in prenovljenega dela pokopališča Žale. Po mestu pa prevladujejo tudi njegovi predvolilni plakati. Ostali kandidati pa so naklonjenost volivcev večinoma iskali v pogovorih z meščani v mestnih četrtih, med bolj vidnimi so bili pri tem Mesec, Rop, Boštjančič in Feratović.

Mesec je bil sicer v kampanji deležen tudi nizkih udarcev. Zaradi drona, ki naj bi ga snemal skozi okno njegovega stanovanja, je podal kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu. Jankoviću so medtem protikandidati očitali sume korupcije pri mestnih naložbah, ki izhajajo iz posnetka odvetnice Nine Zidar Klemenčič v aferi Black Cube, pa tudi druge postopke, v katerih se je znašel v zadnjih 20 letih. Za nobenega sicer doslej ni bil obsojen.

Preteklost bremeni tudi Repića, ki je bil v zaporu, ker je zabodel varnostnika, pogojno obsojen zaradi požiga kolibe, v katerem je umrla ena oseba, februarja pa je bil tudi pridržan zaradi suma izsiljevanja. A Repić trdi, da je prav on "nočna mora korupcije". Je pa v kampanji precej razjezil predsednico in nosilko liste SLS za mestni svet Tino Bregant, ko je objavil video, na katerem njegov predvolilni plakat lepijo čez njenega. Bregantova je zaradi uničenja njihovega volilnega plakata celo podala kazensko ovadbo, a se je izkazalo, da je v ozadju napaka upravljalca plakatnih mest.

Očitno pa tudi v Ljubljani ni šlo brez umetne inteligence. Tomlje je na četrtkovem soočenju tako denimo razkril, da se s predsednikom Resnice Zoranom Stevanovićem komajda pozna, plakat, na katerem sta skupaj, pa da je ustvarila umetna inteligenca.