Iz kabineta ljubljanske županje so potrdili, da so se s pripadniki judovske skupnosti neuradno res pogovarjali o gradnji novega verskega objekta, vendar Andrej Kožar, predsednik judovske skupnosti v Sloveniji, pravi, da je Simšičevo videl samo enkrat ob svečanosti ob odprtju Oddelka za hebrejske in judovske študije pred približno dvema tednoma. "Drugače pa se z njo uradno ali neuradno nisem nikdar pogovarjal, kaj šele o tem vprašanju," je povedal Kožar.
Judje sicer že imajo svojo sinagogo na Tržaški, ki je precej bolj preprosta od večine drugod po svetu, vendar jim, kot pravijo, zadostuje. "V odgovor naj vam povem, da nimamo niti projekta niti denarja za kakšen tak projekt, pa tudi za 130-člansko skupnost bi to bil objekt, ki ga pravzaprav niti ne potrebujemo," je razložil Kožar.
Nasprotniki gradnje džamije na obrobju mesta sicer nasprotujejo tudi morebitni gradnji sinagoge, češ da na ljubljanski mestni občini nimajo ustreznega načrta, kje in kako graditi verske objekte, so pa načelni - iz istih razlogov nasprotujejo tudi morebitni gradnji nove ljubljanske sinagoge. Miha Jazbinšek, mestni svetnik Zeleni Slovenije, je povedal, da ne gre brez diskusije v trenutku, ko gre za razpršeno populacijo. "Zahteve, da morajo ti objekti priti v center mesta, pomeni, da se v centru potem dogaja tudi multikulturalnost."