V Ljubljani v mesecu dni le 50 ur sončnega vremena

Trdovratna inverzna plast vztraja še naprej v večjem delu Slovenije, poroča Meteoinfo Slovenija. Danes bo večinoma oblačno, ponoči pa bo v jugozahodni Sloveniji začelo rahlo deževati. Proti jutru se bodo padavine razširile nad osrednje in južne kraje.

Megla je danes zjutraj še vztrajala, a se bo čez dan zaradi vlažnega jugozahodnika v višinah in oblačnosti razbila. Se pa lahko ponovno pojavi že naslednjo noč, nato pa spet od četrtka naprej, pravijo na Arsu.

Po podatkih Agencije za okolje smo v obdobju med 15. novembrom in 15. decembrom v Ljubljani zabeležili 18 dni, ko je sonce sijalo vsaj nekaj minut, in pet dni, ko je sijalo vsaj polovico dneva. Skupno smo imeli v tem obdobju 50 ur sončnega vremena.

November je bil z 88 urami sonca sorazmerno osončen. Za primerjavo: v letih 2021 in 2022 smo imeli 48 ur sonca, leta 2023 94 ur, leta 2015 pa celo 128 ur. Letošnji december je za zdaj povprečen; zabeležili smo 17 ur sonca.

Kot so pojasnili na Arsu, smo v obdobju med 1. in 15. decembrom 2016 imeli 59 sončnih ur, v naslednjih treh letih med 22 in 38 ur, nato pa štiri leta zapored le od ene do 10 ur. Leta 2020 smo denimo zabeležili le eno uro sonca.

Zanimalo nas je tudi, kako megla vpliva na kakovost zraka v mestu. "Temperaturni obrat onemogoča redčenje izpustov višje v atmosfero in zato je kakovost zraka slabša. Prisotnost megle prispeva k odstranjevanju delcev iz ozračja (t. i. izpiranju), zato so ob pojavu megle koncentracije delcev pogosto nižje od pričakovanih," so še zapisali na Arsu.

Zelo onesnažen zrak so sicer na agenciji zaznali v nedeljo, ko je v skladišču Spara na Letališki cesti zagorelo. Višje ravni delcev so zabeležili na območju Fužin, Štepanjskega naselja, Kodeljevega in Most.

Po besedah našega hišnega prognostika Roka Nosana se megla po nižinah zadržuje zaradi zelo stabilnih vremenskih razmer, značilnih za pozno jesen in zimo. Ponoči se zrak pri tleh hitro ohlaja, ker je hladen zrak težji, pa se steka v nižine in tam obstane. Doline in kotline pri tem delujejo kot naravne posode, iz katerih hladen zrak nima kam odteči, ponazori Nosan. 

"Ko se nad hladnim zrakom vzpostavi toplejša plast, nastane temperaturni obrat, ki deluje kot pokrovka in preprečuje navpično mešanje zraka. To pomeni, da hladen zrak skupaj z visoko zračno vlago ostane ujet pri tleh, kar ustvarja ugodne razmere za nastanek megle," pojasni. 

Ker v zadnjih tednih prevladuje visok zračni tlak, je vetra zelo malo, decembrsko sonce pa je šibko in nizko nad obzorjem, zato nima dovolj moči, da bi segrelo površje. Posledično hladen in vlažen zrak po nižinah v tem delu leta pogosto vztraja več dni ali celo tednov zapored, dodaja Nosan. 

V naslednjih dneh sonca ni na vidiku, saj se bo nadaljevalo oblačno, po nižinah pa tudi megleno vreme. 

"Do spremembe najpogosteje pride ob prehodu izrazitejše vremenske fronte, ko se okrepi veter, ki spiha hladen zrak z dolin in kotlin. To sicer pomeni konec megle, vendar ne nujno tudi prihod sonca, saj meglo pogosto nadomesti oblačnost, ki prekrije tudi višjeležeče kraje. Zato so v zimskem času nižine pogosto brez sonca tako ob stabilnem vremenu kot tudi ob prehodih front," še pove Nosan. 

Pravo sončno vreme po nižinah nastopi šele, ko se s severa spusti občutno hladnejša in bolj suha polarna zračna masa. Trenutni izračuni meteoroloških modelov kažejo, da se bo to zgodilo v zadnjem tednu decembra.

Meteorološki modeli ob tem namigujejo na postopno ohladitev okoli božiča. Posledično bi lahko ob ugodnih postavitvah zračnih mas dobili nekaj padavin, mogoče tudi v obliki snega.