Na zavodu za zaposlovanje našli razlog za optimizem

"Na vnovično rast povpraševanja delodajalcev po delavcih kažejo tudi podatki na naši spletni strani, kjer je danes objavljenih več kot 2100 prostih delovnih mest - v času epidemije je ta številka padla pod 1000," so še dodali na Zavodu RS za zaposlovanje.  

Velik porast brezposelnosti v marcu in aprilu

Marca in aprila letos se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 22.267 oseb oz. 123 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. V teh dveh mesecih se je prijavilo 8057 trajno presežnih delavcev, kar je 457,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, najštevilčnejša kategorija med novoprijavljenimi brezposelnimi so kljub temu ostali brezposelni, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas. Prijavilo se jih je 9529, kar pomeni rast za 76,5 odstotka. Relativno največje povečanje, za 736 odstotkov, pa je bilo pri prijavah zaradi neizpolnjevanja obveznosti delodajalca - absolutno gledano je šlo sicer za 209 prijav.

Od konca februarja do konca aprila se je brezposelnost najbolj povečala na območnih službah na zahodu države, in sicer na kranjski za 26 odstotkov, koprski za 22,8 odstotka in novogoriški za 19,1 odstotka.

Največji porast brezposelnih med kuharji, natakarji in prodajalci

Gledano po poklicih je bil največji porast novoprijavljenih med kuharji (+746,3 odstotka), natakarji (+464,8 odstotka) ter prodajalci (+145,5 odstotka). Na zavodu so izpostavili tudi poklice za neindustrijski način dela (+142,3 odstotka) in poklice za preprosta dela (+123,2 odstotka). Najmanjše povečanje prijav so imeli brezposelni s poklici iz skupine strokovnjaki (+51,9 odstotka).

Marca in aprila so delodajalci zavodu sporočili 11.729 prostih delovnih mest, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Zaposlilo se je 8406 brezposelnih, kar je 37,5 odstotka manj kot marca in aprila lani.

Največ oseb je našlo zaposlitev kot delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah, zidarji, izvajalci suhomontažne gradnje ter štukaterji. Sledijo prodajalci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji ter tajniki.

Z majem se sicer izteka veljavnost prvega protikoronskega zakona, s tem pa tudi ukrep subvencioniranega čakanja na delo za večino dejavnosti. Delodajalci ob uvajanju skrajšanega delovnega časa pozivajo tudi k podaljšanju čakanja na delo vsaj do konca junija, sicer bi lahko bilo po njihovih ocenah ogroženih več deset tisoč delovnih mest.