V mariborskem zaporu izbruh garij

Kot poroča portal N1, so v mariborskem zaporu izbruhnile garje. Pojavile so se 11. marca, po dveh tednih pa je garje dobilo deset zapornikov. Predstavnik sindikata pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za medij pojasnil, da je zdravnik pacientom predpisal mazilo, a da ga nekateri zaporniki ne želijo uporabljati. Izpostavil je, da niso prejeli jasnih navodil o tem, kako postopati, prejeli naj bi navodilo, naj informacije poiščejo sami. Kot je razbrati iz njegovih odgovorov, bi morali za 72 ur zamenjati vzmetnice, da bi v tem času uničili pršice, a rezervnih vzmetnic za ta čas nimajo. 

Zaposleni zaradi varovanja osebnih podatkov tudi niso obveščeni o tem, kateri izmed zapornikov je bolan in kdo ne.  Po navodilih NIJZ se mora za preprečevanje okužb sicer zdraviti celoten kolektiv, kjer so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa. Po prvem nanosu zdravila na kožo obolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni moč oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tema času pršice poginejo. Pohištva, prevlečenega s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalcem, tisto, ki se lahko mokro čisti, pa čistimo  z vodo in detergentom, svetujejo na NIJZ. 

Bolezen povzroča majhna pršica,  imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var.  hominis). Spremembe na koži so posledica imunskega odziva  na pršico in njene izločke (slina, feces, jajčeca). Pri ljudeh, ki so prvič okuženi, se znaki bolezni pojavijo v 2–6 tednih po okužbi, pri tistih, ki so že imeli srbečico, pa že v nekaj dneh po okužbi (1–4 dni), pojasnjujejo na NIJZ. 

Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.

Garje lahko dobi vsak, poudarjajo na NIJZ. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Ocenjujejo, da se z garjami letno okuži  300 milijonov ljudi po vsem svetu. V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih največ primerov garij prijavljenih v letu 2002 (587), najmanj pa v letu 2012 (263). V letu 2008 so zabeležili izbruh garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani. Prijavljenih je bilo 18 primerov pri študentih ter en primer pri osebi, ki je bila zaposlena v študentskem domu. Drugi največji izbruh je bil v letu 2010, v katerem je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih iz doma za starejše občane.