V mariborski bolnišnici se spopadajo z nevarno bakterijo, a vztrajajo, da ni razlogov za preplah

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se po poročanju časnika Večer že dalj časa borijo z nevarno bakterijo. Dva okužena bolnika sta zaradi bolnišnične bakterije CRAb-CP umrla, mesečno pa se z nevarno bakterijo okuži 10 do 16 novih bolnikov na različnih oddelkih. 

UKC Maribor miri: Ni razlogov za preplah

V današnjem odzivu na poročanje časnika so v UKC Maribor dejali, da ni razlogov za preplah zaradi te bakterije. Po besedah vodje enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor Rajka Saletingerja gre za bakterijo, ki se pogosteje pojavlja v bolnišničnih okoljih, trenutno pa sta pri njih dejansko okužena le dva bolnika.

Organizacijski vodja Skupnih služb klinike za kirurgijo Jože Ferk je pojasnil, da zaradi bakterije v ponedeljek ni odpadla nobena operacija, delo pa je potekalo po ustaljenem ritmu. "Sprva so sicer preventivno razmišljali v smeri odpovedi oziroma prestavitve določenih operacij, a se zaradi stabilnega stanja znotraj oddelkov za takšen ukrep niso odločili," so sporočili iz UKC Maribor.

Okužba se širi prek kontaktov

Bakterija CRAb-CP spada v skupino bakterij, ki so razvile visoko odpornost tudi na močne antibiotike karbapeneme, ki jih zdravniki predpišejo le v skrajni sili, ko ne pomaga nič drugega. Zato ta bakterija velja za veliko preglavico v bolnišnicah. "Okužba se lahko širi prek kontaktov – roke osebja, posteljnina, ki jo nekdo odloži na pult in je ta potem kontaminiran, lahko je transport s posteljo, ki se ob nekaj podrgne, možnih je več načinov prenosa," za Večer možnosti prenosa pojasnjuje Saleringer.

Kot poroča Večer, je bilo julija z omenjeno bakterijo v Mariboru okuženih kar 12 bolnikov, od tega se jih deset še danes zdravi v bolnišnici. Težava pri teh okuženih bolnikih je, ker jih ne morejo odpustiti iz bolnišnice, da se ne bi bakterija razširila na primer v domove za starejše.

Večer je poročal, da so na kirurškem oddelku zaradi tega "prilagodili operativni program"in odpovedali nekatere operacije, a je organizacijski vodja Skupnih služb klinike za kirurgijo Jože Ferk dejal, da v ponedeljek ni odpadla nobena operacija in je ves postopek dela potekal po ustaljenem ritmu.

Saletinger je sicer danes novinarjem dejal, da so program nekoliko modificirali. "Modifikacija operativnega programa se je zgodila samo včeraj, ker smo želeli oceniti stanje. Od danes naprej tečejo kirurški programi normalno," pravi Saletinger.

Prvi primer že septembra lani

Prvi primer so zaznali septembra lani, ko so dobili dva bolnika iz bolnišnice na Reki na Hrvaškem. Nato so imeli le občasne primere, zadnje mesece je pojavnost večja. "Januarja je bilo 14 bolnikov, bil je izbruh na oddelku za travmatologijo, ki smo ga zamejili. Zadeva se je potem umirila. Maja pa je bilo spet 10 bolnikov s to bakterijo, junija 16, julija pa kot rečeno 12," je povedal Saletinger.

V večini primerov najdejo bakterijo v blatu ob testu na kužnine. "Če je bolnik koloniziran, še ne potrebuje antibiotičnega zdravljenja. Tako je v večini primerov. Okužb s to bakterijo pa je relativno malo. Zadeve so pod kontrolo. Ne morem reči, da se zadeve nezadržno širijo in da tega ne obvladujemo," je poudaril Saletinger.

Dva okužena umrla

So pa zaradi okužb že imeli usodne zaplete. Saletinger je danes novinarjem v Mariboru potrdil, da so imeli dva smrtna primera, kjer so opazili omenjeno bakterijo CRAb-CP, a ni mogoče trditi, da je prav to povzročilo smrt. "Gre za že v osnovi hudo bolne paciente, pri katerih vsak dodaten negativen vpliv ni dober. Ne morem pa reči, da je bila ta okužba prevladujoč razlog," je pojasnil.

"Gre za bolnišnično bakterijo, ki se pogosteje pojavlja v bolnišničnem okolju, ker je v osnovi bolj odporna na antibiotike, kar ji omogoča boljše preživetje v takšnih okoljih," je pojasnil. "Bakterija je znana že vrsto let," je dodal, podatkov o prisotnosti te bakterije v drugih slovenskih bolnišnicah pa nima.

Le pri dveh okuženih potrebno zdravljenje z antibiotikom

V tem mesecu so prisotnost omenjene bakterije potrdili pri dvanajstih bolnikih, od tega jih je trenutno v bolnišnici še deset. "Samo dva bolnika sta zdravljena z antibiotikom, ker smo ocenili, da gre pri njiju dejansko za okužbo s to bakterijo. Pri ostalih bolnikih je bakterija samo prisotna, na primer v blatu, kar ne pomeni okužbe," je pojasnil. "V večini primerov zaznamo le prisotnost te bakterije, okužbe so redke."

"Stanje je stabilno," je poudaril Saletinger in dodal, da že skoraj teden dni niso zabeležili novih bolnikov z dokazano prisotnostjo te bakterije. Zdravstveno osebje ob obravnavi takšnih bolnikov uporablja zaščitno opremo, po odpustu bolnika iz bolnišnice pa se njegovo sobo in vse predmete, s katerimi je prišel v stik, temeljito očisti, tudi z aerosoli za razkuževanje. Obiski pri teh bolnikih so omejeni, obiskovalci ob prihodu dobijo zaščitno opremo in navodila, kako ravnati.

Bolnišničnih okužb ni mogoče popolnoma izkoreniniti

Bakterija, odporna na antibiotike, je bila ob veliki uporabi antibiotikov izven humane medicine pričakovana, je povedala vodja komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb Viktorija Tomič. Bolnišničnih okužb ni mogoče popolnoma izkoreniniti, vendar bolnišnice delujejo tako, da okužbe poskušajo omejiti že na vsakodnevni ravni.

Bakterija CRAb-CP, ki so jo zaznali v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, spada med gramnegativne bakterije. Te so odporne na karbapenemom, ki je najbolj razširjeni antibiotik, je pojasnila Tomičeva. "Gramnegativne bakterije so bolj odporne in lažje dlje časa preživijo v neživem okolju, kot je odtok. Te bakterije so navadno skrite v črevesju, na površju pa lahko v neživem okolju preživijo mesece," je dodala. Pojav teh bakterij ni samo slovenski problem, ampak se pojavljajo povsod.

Pri humani medicini še imamo prostor, da bi antibiotike uporabljali bolj preudarno, je opozorila Tomičeva. Velik problem pa je po njenih besedah uporaba antibiotikov izven humane medicine. Torej v veterinarski medicini, agroživilstvu, pridelavi hrane, akvaristiki in na drugih področjih. "Antibiotiki se uporabljajo praktično povsod. Zaradi takšne porabe je bilo pričakovano, da se bodo pojavile tudi nove bakterije, ki bodo imele večjo odpornost proti antibiotikom. Sem sodi tudi CRAb-CP," je poudarila.

Vse bolnišnice imajo programe za obvladovanje bolnišničnih okužb. "To je del naših vsakodnevnih aktivnosti v bolnišnici. Preprečevanje okužb ni nekaj, kar bi delali samo občasno ali ko se pojavi problem," je pojasnila Tomičeva. Moderna medicina deluje tako, da je možnost okužbe minimalna, je dodala.

Študija o bolnišničnih okužbah se izvaja hkrati v vseh evropskih državah. Izvaja se na 10 let. V zadnji raziskavi je bilo v bolnišnicah približno šest odstotkov bolnikov z aktivno bolnišnično okužbo ali pa so bili zdravljeni za okužbo, ki je že izzvenela, je ocenila Tomičeva. V to so vštete vse okužbe, kot so okužbe sečil, bolnišnična pljučnica ali okužbo kirurške rane.