V Mariboru odločno proti hranjenju prostoživečih živali

Povečan vnos hrane v okolje lahko privede do povečanja populacij nekaterih vrst ptic, sesalcev in rib. Problematična je predvsem odpadna hrana, ki za nekatere živali predstavlja poglaviten vir hrane. Živali bodo nastavljeno hrano pojedle, četudi ne ustreza njihovim prehranskih potrebam. "Prav zaradi tega gre za tematiko, ki ne zahteva posebne pozornosti le v mestu Maribor, temveč tudi drugje," so poudarili na Mestni občini (MO) Maribor.

Projekt o ozaveščanju, kakšno škodo povzroča človeška hrana živalim, je zasnovala in ga izvaja skupna služba varstva okolja Skupne občinske uprave Maribor v sodelovanju s predlagateljico pobude v okviru participativnega proračuna Mestne občine Maribor. Ta je predlagala postavitev tabel s priporočili oziroma opozorili glede hranjenja prostoživečih živali.

"Človeška hrana za živali iz več razlogov ni ustrezna: ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil, zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni, živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same, preveč se razmnožijo, povečata se tekmovalnost in stres. Na ta način se tudi poveča vnos hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo neugodne življenjske razmere. Hkrati se zaradi odvržene hrane razmnožijo sive vrane, podgane in drugi glodavci," so pojasnili.

Ob tem so opomnili, da se v mariborskem Mestnem parku zadržuje veliko otrok, ki se lahko zaradi odvržene hrane in odpadkov hitro zastrupijo. Drugi dve pomembni lokaciji sta nabrežje Drave, kjer ljudje prekomerno hranijo labode, in središče mesta, kjer v veliki večini hranijo golobe. "Nenazadnje je odvržena hrana neestetska in je tudi zato v mestu ne želimo," so poudarili na občini.

V okviru kampanje bodo v prvi vrsti ozaveščali vrtce in šole, na izbranih lokacijah pa bodo prisotni tudi s stojnicami. Danes so na takšen način ozaveščali mimoidoče v Mestnem parku, med drugim pa načrtujejo takšne akcije še pri Sodnem stolpu ob Dravi in na Slomškovem trgu v središču mesta.