Tovrstne zadruge po Simončičevih besedah niso usmerjene v ustvarjanje dobička in delijo obratovalne stroške, zato so cenovno ugodnejša alternativa klasičnemu trgu. "Člani sami upravljajo svoje domove, kar jim daje nadzor, spodbuja medsebojno sodelovanje ter krepi socialno kohezijo," je dodal.
Podobni modeli se po njegovih besedah uspešno uveljavljajo tudi drugod po svetu. Na Finskem predstavljajo več kot 60 odstotkov trga, medtem ko mednarodne študije potrjujejo njihovo večjo cenovno ugodnost, energetsko učinkovitost in višjo stopnjo lastništva v primerjavi s klasičnimi najemnimi stanovanji.
"Verjamemo, da bo naš model javno-zasebnega zadružništva postavil vzor vsem prihodnjim projektom, ki se ukvarjajo s stanovanjsko problematiko mladih oz. stanovanjsko problematiko nasploh," je še povedal Simončič.
V sklopu projekta, ki sta ga sofinancirala tudi mestni urad za kulturo in mladino ter državni urad za mladino, želijo aktivirati prazna, neizkoriščena oziroma slabo izkoriščena stanovanja in zemljišča, kot je bilo to na Tyrševi, poleg tega pa tudi prekvalificirati poslovne stavbe v mestnih središčih v zelene bivanjske enote.
Pri tem nameravajo tudi spodbujati pospešitev umeščanja stanovanjskih projektov v prostor in poenostavitev postopkov pridobivanja dovoljenj s strani civilnega sektorja. Aktivno želijo sodelovati kot deležnik v smislu gradnje v okviru javno-zasebnega partnerstva za enotni sistem stanovanjske podpore za mlade in mlade družine.
Mariborski župan Saša Arsenovič je dejal, da se tudi na mestni občini zavedajo raznolikosti prebivalcev ter njihovih različnih potreb in različnega videnja sveta. Ob tem je spomnil na zelo veliko dobrih praks z zadružnimi načini bivanja v Avstriji.
Ker število prebivalcev v štajerski prestolnici narašča, temu primerno pa je vse večje povpraševanje po bivalnih površinah, imajo v Mariboru velike načrte tudi na tem področju. Po več kot 200 novih stanovanjih državnega stanovanjskega sklada na Studencih kmalu pričakujejo še gradnjo več kot 600 novih neprofitnih stanovanj na Pobrežju, v prihodnje pa nameravajo poskrbeti tudi za dostopna nizkoprofitna stanovanja.
"Po opravljeni analizi mesto do leta 2040 potrebuje še vsaj 700 do 800 novih stanovanj, da bi zadostili trenutnim potrebam," je še dejal župan.
Po besedah člana uprave Stanovanjskega sklada RS Mitje Jarca je Maribor na stanovanjskem področju zelo aktiven. Potrdil je, da so trenutno v fazi pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja za novo naselje na Pobrežju. Trenutno pripravljajo razpise za nadzor in izvajalce del.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.