Mariborska občina sicer vsako leto pripravi slovesnost pri sedanjem izobraževalnemu centru v Pekrah, že dopoldne pa ponavadi potekata dan odprtih vrat Vojašnice generala Maistra in tradicionalni pohod med izobraževalnim centrom in vojašnico na Taboru. Letos organiziranega pohoda ni, se ga bodo pa verjetno posamezni pohodniki udeležili po lastni volji. Na občini so se odločili dopoldne dogodek obeležiti s simbolično zasaditvijo vrtnic, ki jo bo ob spomenikih pri izobraževalnem centru izvedlo Turistično društvo Pekre.
Mariborski župan Saša Arsenovič se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so se pred 29 leti uprli ter "so dali temu mestu in regiji ter nastajajoči državi vse". Mariborski župan je v luči pandemije novega koronavirusa dejal, da se regija tudi danes sooča s "podobno situacijo, a na srečo brez vidnih nabojev".
"Smrt je marsikje kosila in še kosi, predvsem med starejšim prebivalstvom. Sem pa ponosen, da nam je uspelo z vašo solidarnostjo in pomočjo vseh biti eni najboljših v Sloveniji in v Evropi," je dejal. Maribor je po besedah župana večkrat dokazal in deloval v interesu države, zato si želi, da bi tudi država poskrbela za Maribor in resnični razvoj regije.
"Ta regija ne bo tako samostojna in ponosna, kot si želimo, če ne bo imela ekonomske neodvisnosti. Trenutna situacija financiranja in regionalnega nerazvoja ne gre v pravo smer. Zato si želim, da se bomo ne glede na to, kdo sedi v vladi, več ukvarjali z državo kot celoto in bo država v občinah videla partnerja, ki lahko regijo razvijajo," je sklenil.
23.5.1991: Živi zid pred učnim centrom
Jugoslovanska armada je 23. maja 1991 obkolila učni center teritorialne obrambe v Pekrah, kjer so se usposabljali slovenski vojaški naborniki. Pripadniki teritorialne obrambe so se uprli, v bran samostojnosti nove države pa so se postavili tudi številni civilisti z mirnimi protesti. Dan pozneje je pod oklepnikom JLA umrla prva žrtev slovenske samostojnosti, Josef Simčik iz Miklavža pri Mariboru.
Ob 23. maju so spominski dnevi Mestne občine Maribor še 29. april, ko je bila leta 1941 izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu, 4. september, ko je leta 1859 škof Anton Martin Slomšek prenesel v Maribor sedež škofije, in 23. november, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor.
Pekrske dneve so počastili tudi na ministrstvu za obrambo in zapisali, da so pekrski dogodki zgodovinski tudi zaradi izjemne podpore in poguma prebivalstva, Mariborčanov, krajanov Peker, Limbuša in Radvanj, ki so v najbolj napetih trenutkih ustvarili "živi zid" pred učnim centrom.
"Predstavniki medijev so poročali iz obkoljenih Peker in s pogajanj v Mariboru ter praktično hkrati obveščali javnost o dogodkih ter tako tudi omogočili spontan upor prebivalstva. Burni protesti Mariborčanov ter pretresene slovenske javnosti so jasno pokazali, da mora agresorska vojska računati tudi na moč odločnega civilnega upora," so izpostavili.
Maja leta 1991 se je v Pekrah po navedbah ministrstva jasno pokazalo, da imamo Slovenci svojo vojaško silo, ki bo obranila voljo državljank in državljanov po samostojni državni ureditvi. "Pokazalo se je, da slovenski narod s tem misli nadvse resno in da ga ne bo omajala nobena grožnja," so še poudarili v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.