Javna predstavitev mnenj o predlagani noveli zakona o medijih, ki se je na pobudo koalicijskih strank začela v državnem zboru, naj bi odgovorila na nekaj sklopov vprašanj, ki so v javnosti sprožila številne polemike. Ta vprašanja se nanašajo na ustreznost predlaganih rešitev glede koncentracije lastništva medijev, uresničevanja ustavne pravice do popravka in odgovora, podpiranja pluralnosti javnih glasil, ustreznosti nove ureditve glede zaščite otrok pred zanje potencialno škodljivimi vsebinami ter ustreznosti predlaganih rešitev glede povečanja deleža glasbe slovenskih ustvarjalcev.
"Pravico do popravka, kot jo predvideva zakonski predlog, si v praksi težko predstavljamo. Če zdaj vemo, da oddaja 24ur traja med sedmo in osmo uro zvečer, bi lahko po novem trajala tudi do desetih, saj bi bilo to odvisno od števila pripomb gledalcev. S tem bi nastale težave pri pripravi oddaj, ki bi sledile informativnemu programu."
Vine Bešter, direktor informativnega in športnega programa na Proplus
"Če bodo skrajne rešitve, ko gre za pravico do popravka in odgovora sprejete, bodo povzročile zagate, ker so težko izvedljive in rušijo običajno strukturo medijev. Zagata bo tudi, ker ne upoštevajo profesionalnih standardov, ki od novinarjev in urednikov že zahtevajo reakcije, ko gre napake ali enostranosti v medijih in bo zmeda, katera načela - ali zakonska ali profesionalna - veljajo. Zmedo bo to povzročilo tudi v javnosti. Verjamem in upam, da bodo poslanci v proceduri spreminjanja medijske zakonodaje popravili, kar je sporno."
Peter Jančič, odgovorni urednik Dela
"Moti me, da se razumevanje popravka širi na mnenja, kar je slabost že obstoječega zakona iz leta 2000. Ustavna pravica svobode izražanja ne pomeni, da lahko kdorkoli v kateremkoli mediju pove, kaj si o neki zadevi misli. Jaz ne morem priti h gospodu Leonu Oblaku, direktorju RTV mreže Infonet, in mu reči: 'Gospod Oblak, jaz bi pa jutri ob devetih povedal nekaj o ptičji gripi.' "
Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika
"Mislim, da bo zakon sprejet v takšni obliki, kot ga predlaga vlada oziroma ministrstvo za kulturo. Po današnji razpravi sodeč lahko pride kvečjemu do kakšnih kozmetičnih popravkov. Kar pa zadeva razvpita določila o popravkih, sem prepričan, da jih bo kasneje, v praksi, omililo izvajanje uredniške politike in sodna praksa."
Bojan Požar, odgovorni urednik časopisa Direkt
"Če se bo to določilo uporabljalo in verjetno tudi zlorabljalo, mi ne bomo imeli več konkretno Dogodkov in domevov, naše osrednje informativne oddaje, ampak jo bomo lahko preimenovali v Dogodke in popravke."
Tatjana Pirc, urednica programa A1 Radio Slovenija
Simoniti: Zagotoviti želimo pluralnost
Temeljne cilje in usmeritve predlaganega zakona je predstavil minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot pravi, so temeljni cilji zakona zagotavljanje pogojev za pluralnost, zaščita otrok in mladoletnikov, varstvo slovenskega jezika in slovenske glasbene ustvarjalnosti, uskladitev z evropskimi direktivami ter z zakonodajo na področju avtorskih pravic in dostopom do informacij javnega značaja. Pluralnost naj bi se zagotavljala z dvema mehanizmoma, in sicer s financiranjem programskih vsebin medijev ter tudi z novostmi pri soglasjih za pridobitev več kot 20-odstotnega deleža v izdajateljih medijev.
Pravica do popravka, pokop uredniške avtonomije?
Največ prahu v javnosti pa je dvignila širitev pravice do popravka, ki ji nasprotujejo predvsem v novinarski javnosti. Slednje vprašanje je eno od petih, ki jih v premislek ponujajo sklicatelji predstavitve. Sprašujejo se, ali predlagane rešitve glede popravka in odgovora omogočajo dejansko uresničevanje te ustavne pravice ali pa je že dosedanja ureditev v praksi vedno omogočala njeno polno uresničevanje.
Medtem ko je minister Simoniti prepričan, da novela ne posega v uredniško avtonomijo, v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) menijo, da je pravica do popravka v medijih razširjena "na absurdno raven" in bi bila lahko tudi ustavno sporna, saj posega v pravico do svobode izražanja.
Tako je predsednik DNS Grega Repovž na nedavni novinarski konferenci ocenil, da gre "za zlorabo ustavne pravice do popravka, ki se širi na pravico do ekskluzivnega dostopa do medijskega prostora". Repovž je tudi izrazil presenečenje, da niso bili vključeni v usklajevanja tega dela zakona.
V vladnem predlogu je med drugim zapisano, da "z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu".
Slabe izkušnje z mediji
Med javno predstavitvijo mnenj so nekateri razpravljavci navajali tudi primere lastnih slabih izkušenj z mediji in predstavljali svoje poglede na medijsko stanje v državi, usposobljenost in objektivnost novinarjev.
Poslanec SDS Branko Grims, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki je pripravilo predstavitev mnenj, je vztrajal pri vladnih stališčih za takšno predlagano ureditev na področju pravice do popravka, s katero bo imela javnost pravico dobiti celovito informacijo, "žrtev" pa pravico do obrambe z navajanjem nasprotnih dejstev v istem mediju. Kot odgovor na nastop predsednika DNS Repovža, novinarja Dela, pa navedel primere, ko je njegova medijska hiša preprečila objavo popravka očitno neresničnih in zavajajočih navedb.
Na način, kako medijske hiše razumejo popravljanje objavljenih napačnih dejstev, sta se pritožila tudi poslanca Alojz Sok (NSi) in Jožef Jerovšek (SDS). Poslanec SDS Miro Petek pa je obudil razmišljanje o vzpostavitvi t.i. medijskega ombudsmana.
Direktor Infoneta za zajezitev moči medijev
Direktor mreže Infonet Leo Oblak je tudi s kazanjem vzorcev člankov z zavajajočimi senzacionalističnimi naslovi utemeljeval nujnost sprememb na področju objavljanja popravkov. "Zakon ne bo ogrozil svobode govora, bo pa ustrezno orodje za zajezitev moči medijev ter zadoščenje posameznikom, ki so bili javno izpostavljeni in oblateni, mediji pa jim niso dali možnost za pojasnilo neresničnih navedb," je prepričan Oblak.
Zaradi tega dejstva je bil Štefan Prša na današnji predstavitvi mnenj prepričan, da je bil takšen odnos medijev razlog, da ni bil še enkrat izvoljen za župana občine Velika Polana. S sedanjo "popolno manipulacijo urednikov glede pravice do popravka" je nezadovoljen tudi predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Janez Šuštaršič.
Omejitev prostega dostopa do pornografije
Projektno združenje nevladnih organizacij, ki se zavzema za regulacijo pornografije, želi s svojimi pripombami še dodatno zaščititi otroke in mladoletnike pred vsebinami, ki so zanje škodljive. Zavzemajo se za absolutno prepoved pornografije in neupravičenega nasilja na televiziji, radiu in mobilnih portalih, je pojasnila koordinatorka združenja Renata Šribar. Tudi združenje je pripravilo konkretna dopolnila.
Tretjinsko predvajanje slovenske glasbe
S svojim predlogom so se oglasili še v Sindikatu glasbenikov Slovenije, kjer si prizadevajo za 30-odstotno predvajanje slovenske glasbe na radijskih programih. Sedanji predlog namreč predvideva, da je najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe slovenske. Na programih RTVS bi ta delež ostal 40-odstoten. Na RTVS pa so prepričani, da bi morala tudi za javni zavod veljati, nižja, 30-odstotna kvota, saj bi bilo višjo težko zagotoviti.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.