Slovenija

V načrtu pogozdovanja na Krasu tudi inovativni načini sajenja dreves

Nova Gorica, 12. 08. 2022 19.41 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Luka Černe
Komentarji
12

Škoda po uničujočem gozdnem požaru na Krasu je tako velika, da bo potrebnih več desetletij, da bodo na ožgani planoti spet zrasla drevesa, pravijo na Zavodu za gozdove. Ravno zato so že začeli pripravljati načrt pogozdovanja, v katerem bodo sodelovali tudi domačini. Na trg pa prihajajo inovativni načini sajenja dreves na nedostopnih terenih s pomočjo dronov – bi jih lahko uporabili tudi na Krasu?

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

zlati70
14. 08. 2022 11.38
-2
Ali vlada taji, da so požar pri Socerbu zanetili migranti? Nekateri portali ta podatek omenili, potem pa tišina…Požarišče na goriškem Krasu se še niti ni dobro ohladilo, ko je v noči na torek zagorelo na kraškem robu pri Socerbu. Požar še vedno ni pogašen, je pa pod nadzorom, je danes zjutraj poročala STA. Pri gašenju je največja ovira burja, saj so se morali zaradi nje z ognjem boriti včeraj cel dan. Po torkovih popoldanskih podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je gorelo na približno 15 hektarjih, kot je zvečer ocenil vodja intervencije David Hrvatin, se je ta številka proti večeru nekoliko povečala. Na italijanski strani so morali zaradi ognja evakuirati tudi dve vasi. Najnovejši požar pa bo zagotovo še bolj ogrozil oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Zanimivo je sicer, da nihče ne poroča o vzroku požarov, ki so letos poleti še posebej intenzivni na Primorskem, čeprav imajo težave z njimi večji del Evropske unije. Medtem ko so režimski mediji in razni influenserji razlog za požare našli kar v klimatskih spremembah ter globalnem segrevanju, pa se v primeru najnovejšega požara pri Socerbu vse bolj širijo govorice o tem, da se je vse začelo s kurjenjem na prostem, kar je v tem času sicer strogo prepovedano in to domačini tudi upoštevajo. Med možnimi vzroki požara je tudi odmetavanje cigaretnih ogorkov, kar je sicer dokaj grda navada tudi slovenskih voznikov, ki še goreče čike odmetavajo kar skozi odprto okno avtomobila. Vendar je ugibanj o tem, da so požari povezani tudi s povečanimi migracijami, vse več.Poglejmo bolj natančno. Območje Policijske uprave Koper je zadnje mesece glede ilegalnih migracij najbolj obremenjeno območje, saj na dan odkrijejo tudi več kot sto migrantov, pri čemer policija ne poroča, kaj se nato zgodi z njimi, koliko jih zaprosi za mednarodno zaščito in koliko jih je vrnjenih na Hrvaško. Na žalost vsakodnevna poročila policijske kronike PU Koper tudi ne poroča o tem, kje so bili najdeni migranti, vendar naši neuradni viri trdijo, da njihov koridor poteka v smeri proti Italiji čez dolino Glinščice, kar dokazujejo tudi odvrženi predmeti in oblačila na tem območju. Pred dvema letoma, ko je PU Koper še poročala o krajih, kjer so bili prijeti migranti, je bil večkrat omenjeno tudi območje Kastelca in Socerba, od koder vodi cesta čez mejo v Italijo (Dolina pri Trstu). Januarja 2020 se je pri Socerbu zgodila nesreča, saj je alžirski migrant zdrsnil v dvajsetmetrski prepad. Migracije so namreč še posebej aktivne v nočnih urah. Dejstvo pa je tudi, da je odstranjevanje ograje na meji ter sporočila ministrstva za notranje zadeve, ki napovedujejo avtomatsko legalizacijo vseh ilegalnih migracij, pravo vabilo tihotapcem, da lahko povečajo pritisk na mejo s Slovenijo. Na drugi strani pa nekatere članice Evropske unije napovedujejo večjo zaščito svojih meja (kar bi pomenilo suspenz schengenskega sporazuma) ter morebitne kazni za države, ki dajejo potuho ilegalnim migracijam (med njimi je z Golobovo vlado na čelu tudi Slovenija). Zunanja schengenska meja naj bi se sicer spomladi prihodnje leto premaknila na mejo Hrvaške s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro, kar pa vseeno terja tudi sodelovanje ostalih članic EU pri varovanju zunanje meje. Glede na to, da je policija politično nadzorovana s strani levičarskih nevladnih organizacij, očitno ne preostane drugega, kot da domačini sami prevzamejo nadzor in preiskavo glede kurjenja na prostem, zlasti tam, kjer potekajo migrantske poti.
borovstorž
13. 08. 2022 17.59
Bo potrebno dopolniti skripto za Gojenje gozdov. Po aleohoriji, zoohoriji še dronohorija.
franko777
13. 08. 2022 13.35
Imamo 2700 nevladnih organizacij, ki imajo še več aktivistov in plesalcev. Akcija sadite drevesa. Akcija vedra v roke in polnite obalni vodovod.
borjac
13. 08. 2022 09.53
+6
Nekoč v tistih zaostalih svinčenih časih smo otroci 7 in 8 razredov OŠ in srednjih šol hodili na pogozdovanja, sedaj pa vozijo otroke na "naravoslovne dneve" na smučanje, plavanje,............ peljati bi morali te otroke na pogozdovanja, tako kot so nas, kajti zavedati se morajo da brez narave, tudi naravoslovnih dnevov ne bo več, torej otroci se morajo zavedati da narava ne pride s kavča, računalnika ali Televizije, ko bomo uničili okolje bo človeštvo izumrlo, ščurki pa bodo živeli naprej.
User300173
13. 08. 2022 09.44
+2
To pogozdovanje bi lahko urejali z javnimi deli. Volonterstvo je v redu, ampak premalo za resno pogozdovanje. Delovnih brigad ni več, torej nekje je potrebno dobiti delovno silo.
ivan z Doba
13. 08. 2022 08.52
+5
Vsak pislanec bi lahko prispeval 500 € za nakup 100 sadik hrasta. Za začetek. Verjamem, da bo odziv državljanov dober in bomo skupaj pogozdili požgano. V "akcijo" posrancev pa neverjamem. Še nikoli niso nič dali ob naravnih katastrofah. Vsa čast posameznikom!
August Landmesser
13. 08. 2022 08.21
+3
tisto sajenje z droni so buče . nekdo bi rad pristavil svoj piskrček. In še - tudi na težko dostopne terene se da priti - vedno ...tako kot za sečnjo - tudi za pogozdovanje . dronseljnem ni jasno kako zahtevna je takšna sečnja zato čakam dron štilerco , ki bo žagala in obklestila smreko tam nekje , v strmini ...
Ramzess
13. 08. 2022 10.21
+1
Z droni lahko samo trosijo semena. Vprašanje koliko jih uspe vzkliti in zrasti preden jih pojedo živali.
grumf
12. 08. 2022 21.08
+1
Meehhh... droni... bote z njim tudi zakopali seme/sadiko? Brez tega je uspešnot nekje -95%..
kivzfccz
13. 08. 2022 08.10
+0
Kar javite se na zavodu za gozdove, kjer bodo veseli vaših dobronamernih nasvetov. Razen jezika vzemite s seboj tudi mali kramp.
August Landmesser
13. 08. 2022 08.17
+2
kiv ....tudi tvoji nasveti so jezikanje...z malim krampom se drevesca ne sadijo
nebulae ngc6720
12. 08. 2022 20.26
+2
na vsako drevo še 5 kg zemlje črnice! potem morda kaj bo!