V načrtu več kot 20 novih zadrževalnikov, država bi zemljišča odkupila

Kot je v izjavi za medije danes poudarila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, so rešitve v smeri sistemskih ukrepov glede ravnanja z zemljišči oz. njihovega upravljanja znotraj zadrževalnikov predstavili tudi v pogovorih s predstavniki kmetov.

Država bi zemljišča odkupila in jih dajala kmetom v najem

Trenutna zakonodaja že omogoča izplačilo odškodnin za nastalo škodo na zemljiščih znotraj zadrževalnikov, z načrtovanimi sistemskimi ukrepi pa bi omogočili, "da bi se ta zemljišča odkupovala in potem kot kmetijska zemljišča dajala v najem kmetom". O konkretnih pogojih in načinih upravljanja omenjenih zemljišč pa po zagotovilih državne sekretarke trenutno skupaj z ministrstvom za kmetijstvo teče priprava vsebinskih izhodišč.

Za zagotavljanje poplavne varnosti pristojni sicer načrtujejo skupno več kot 20 novih zadrževalnikov, da bi bila varnost celovita, pa bi morali imeti po besedah Kegljevič Zagorčeve teh objektov še več.

Glede škode, ki so jo kmetje utrpeli ob avgustovskih poplavah na zemljiščih znotraj obstoječih zadrževalnikov, je vodja Direkcije RS za vode Neža Kodre pojasnila, da so njihove zahtevke že preučili oz. opravili cenitve škode ter izdali odločbe. Plačila bodo izvedena, ko bodo odločbe postale pravnomočne, kar naj bi se zgodilo v aprilu.

O pripravi državnega prostorskega načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki tudi sproža nejevoljo predvsem pri kmetih s tega območja, je Neža Kodre dejala, da je trenutno na spletu dostopno gradivo, iz katerega so razvidne predvidene lokacije zadrževalnikov, mikrolokacije pa bodo znane, ko bodo končane vse potrebne študije. Lidija Kegljevič Zagorc pa je ob tem dodatno opozorila tudi na pomembnost usklajevanja s posameznimi nosilci urejanja prostora, ki jih je v postopku priprave državnega prostorskega načrta običajno okoli 30. "Ko se vse to skupaj uskladi, takrat vemo za parcelo natančno, kakšen bo poseg," je dodala.

Glede točne časovnice postavitve zadrževalnikov, ki bi vplivali na zmanjšanje poplavne ogroženosti, sta sogovornici poudarili, da naj bi bila v skladu z načrti konec prihodnjega leta sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu, ki daje podlago tako za gradnjo kot za odkupe zemljišč. Takšni posegi v okolje pa zahtevajo tudi poročilo o vplivih na okolje. Po pojasnilih državne sekretarke od samega sprejetja uredbe pa do fizične izvedbe del po navadi preteče še leto dni. V skladu s tem bi se lahko izvedba del začela leta 2026.

Za celotno porečje Savinje bodo sicer vsi protipoplavni ukrepi zaobjeti tudi v načrtu tako imenovanih sistemsko povezanih ukrepov. Njegova priprava je trenutno v zaključni fazi, dokončno pa naj bi dokument pripravili do konca aprila. Po pojasnilih Kegljevič Zagorčeve bo ta služil kot podlaga direkciji za vode za pripravo novih prostorskih aktov ali pa samo za izvedbo vzdrževalnih del za letošnje leto in za prihodnje.