V našem morju več kompasnih meduz, ožig je zelo boleč

Na Morski biološki postaji Piran so na podlagi fotografij ugotovili, da gre za kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella). Ožig te vrste je lahko zelo boleč, odziv nanj pa je odvisen od posameznika in mesta ožiga.

"Ob ožigu spirajte prizadeto mesto z večjo količino morske vode, morebitne ostanke lovk odstranite s kože, v primeru močnejše reakcije pa obiščite zdravnika," sta za STA dejala Tinkara Tinta in Martin Vodopivec.

Množično pojavljanje teh meduz je po njunih navedbah lahko posledica številnih dejavnikov, kot so razpoložljivost hrane, morski tokovi in temperatura morja. Kaj je njihovemu povečanemu številu botrovalo letos, strokovnjaki še ne vedo.

Za razliko od nekaterih drugih klobučnjakov se te meduze ne pojavljajo v gručah, ampak bolj posamično. V slovenskem morju so prisotne predvsem v zimskih in pomladanskih mesecih. Na klobuku imajo radialne črte, po katerih so tudi dobile ime, imajo pa tudi dolge lovke.

Napovedovanje "invazij" oziroma pojavljanja meduz je zelo zahtevno in odvisno od številnih dejavnikov. Za uspešne napovedi bi potrebovali zanesljive terenske in eksperimentalne podatke, sta pojasnila raziskovalca.

Zaradi pomanjkanja stabilnega financiranja izvajajo namreč zgolj omejen monitoring. Velik del informacij tako pridobijo od naključnih opazovalcev, zato prosijo javnost, naj jim opažanja s fotografijami ter podatki o datumu in lokaciji sporočajo na elektronski naslov infombp@nib.si.

S podobnim pojavom so se sicer v zadnjih dneh soočali v sosednjem Tržaškem zalivu, ki so ga meduze povsem preplavile. Raztezale so se po celotnem zalivu in segale tudi 20 metrov globoko, zaradi česar ribiči več kot teden dni niso mogli iz pristanišča, je poročala italijanska radiotelevizija Rai.

Takšne invazije so zaradi segrevanja morja vse pogostejše in se namesto na 10 do 15 let sedaj pojavljajo na tri do pet let, so še opozorili italijanski raziskovalci. Tamkajšnje meduze pa za ljudi niso nevarne, so še pojasnili.