V ciljih zmogljivosti NATO po novem opredeljena le ena srednja bataljonska bojna skupina

Prvo zasedanje so ministri začeli z razpravo o prihodnji krepitvi odvračalne in obrambne drže. "Namen številnih načrtov v obravnavi je zagotovitev ustreznih zmogljivosti in sil, ki bodo na voljo zavezništvu pri odzivanju na nove izzive in grožnje," so zapisali v sporočilu Ministrstva za obrambo.

Ministri so med drugim tako na skupni zavezniški ravni kakor tudi za vsako posamezno zaveznico potrdili cilje zmogljivosti NATO 2021. To predstavlja enega izmed ključnih korakov v procesu zavezniškega obrambnega načrtovanja.

Po enoletnih usklajevanjih so potrjeni tudi slovenski cilji zmogljivosti v zavezništvu. Kot so sporočili z ministrstva, prinašajo dve ključni novosti. "Izmed zahtevnejših ciljev zmogljivosti je po novem opredeljena le ena srednja bataljonska bojna skupina in ne več dve. Namesto druge je bila dogovorjena manj zahtevna vzpostavitev srednjega izvidniškega bataljona," so zapisali in ob tem dodali, da bosta obe zmogljivosti skladno s slovenskimi nacionalnimi načrti predstavljali osrednji steber razvoja Slovenske vojske v prihodnjih letih.

"V cilje zmogljivosti smo namesto prevzema novih obveznosti uspeli uvrstiti tudi vse nacionalno načrtovane zmogljivosti, ki smo jih opredelili z Zakonom o investicijah v Slovensko vojsko, kot so transportno letalo, helikopterji in druga oprema, pa tudi že obstoječe sisteme, kot je na primer ladja Triglav," še sporočajo.

Kot so zapisali, si je Slovenija z vstopom v zvezo NATO zagotovila varnost v okviru kolektivne obrambe. Hkrati je sprejela tudi obveznosti, ki izhajajo iz Severnoatlantske pogodbe. Pogodba namreč določa, da je vsaka pogodbenica dolžna vzpostaviti in ohranjati lastno kredibilno vojsko. "Le z oblikovanjem kredibilne lastne vojaške sile lahko vsaka članica prispeva k skupni, kolektivni obrambi, kot jo določa 5. člen pogodbe in deluje po načelu recipročnosti," pravijo in dodajajo, da mora zato vsaka zaveznica v skupni nabor sil NATO prispevati tudi svoj delež zmogljivosti, ki je določen na podlagi različnih kriterijev, med njimi pravične delitve bremen in razumnega izziva.