Predlog zakona so v NSi pripravili na pobudo svojega podmladka Mlada Slovenija, katerega predsednik David Tomažin je povedal, da je treba mladim dati priložnost, vsako delo in podjetnost pa nagraditi. "Naredili bomo vse, da se ta zakon sprejme. Če ne pod to vlado, pa pod naslednjo," je dejal danes na novinarski konferenci v Ljubljani.
"Tisti, ki je priden in ima idejo, izgubi ugodnosti, ki mu pripadajo. Status študenta ima samo na papirju, čeprav študira," je opozoril predsednik NSi Jernej Vrtovec. Z zakonom želijo to popraviti – študentom bi dali možnost, da odprejo študentski s.p., pri tem pa zadržijo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.
Kaj predvideva predlog zakona?
Gre za sistem po belgijskem zgledu. Študent, ki bi deloval po študentskem s.p., bi bil v podobnem položaju kot zaposleni, ki imajo poleg rednega delovnega razmerja odprt še popoldanski s.p. Do prihodkov v višini letne minimalne plače bi ohranil ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, ob tem pa bi plačeval prispevke, kot so predvideni za popoldanski s.p., predvideva predlog zakona.
Za študente, ki bi presegli mejo prihodkov, torej višino letne minimalne plače, predlog zakona prav tako predvideva ohranitev ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, medtem ko bi se njihov s.p. obravnaval kot polni s.p.
Vrtovec je še opozoril, da je študentsko delo prek napotnice izjemno davčno obremenjeno, saj si država od zaslužka dijaka ali študenta vzame kar polovico. Poleg tega nekaterih dejavnosti prek študentske napotnice enostavno ni mogoče izpeljati in nekaterih idej ne uresničiti.
"Poznam skupino študentov računalništva, ki so dobili možnost za posel. Za projekt jim ponujajo 15.000 evrov. Če bodo pristali na delo na napotnico, jim bo od zaslužka ostalo 7500 evrov," je povedal. Ob tem se je vprašal, zakaj v naši državi tako kaznujemo ustvarjalne ljudi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.