V NSi, Svobodi in SD predlagajo spremembe ustave

Janez Cigler Kralj (vodja poslanske skupine NSi), Borut Sajovic (vodja poslanske skupine Gibanje Svoboda) in Jani Prednik (vodja poslanske skupine SD) so vložili predlog ustavnih sprememb, s katerimi bi predsedniku vlade in njegovi ekipi dali več moči. Predlagajo namreč spremembe 112., 114. in 118. člena ustave, ki govorijo o imenovanju in razreševanju ministrske ekipe. 

Po trenutno veljavni zakonodaji velja t. i. dvofazni proces imenovanja ministrske ekipe. Predsednik vlade, ki dobi mandat za sestavo vlade, namreč predlaga imenovanje ministrov, potrdijo jih poslanci, ki pa lahko predlog tudi zavrnejo. Poslanske skupine NSi, Gibanje Svoboda in SD zato predlagajo, da bi namesto državnega zbora predlog premierja potrdil predsednik republike. Ta bi ga lahko zavrnil le izjemoma, denimo če kandidat ne bi imel slovenskega državljanstva. 

Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti brez izredno tehtnih razlogov, enako kot denimo pri razglasitvi zakonov, je ob vložitvi predloga pojasnil vodja poslancev opozicijske NSi Cigler Kralj.

"Trenutno na tem področju velja zastarel, da ne rečem socialistični sistem imenovanja vlada. Želimo pa si sodobnega parlamentarnega sistema, ki bi bil bližje nemškemu," je uvodoma dejal Cigler Kralj. 

Kot je poudaril, bi s tem odpravili nesmiselne zagate, do katerih je že prišlo – ko imamo v Sloveniji dva predsednika vlade. S spremembo ustave bi namreč pospešili postopek imenovanja vlade in se izognili situaciji, ko bi imeli na oblasti hkrati odhajajočega in novega predsednika vlade, hkrati pa bi novi premier imel več manevrskega prostora pri sestavi lastne vlade. "To bi se odpravilo, proces bi se izčistil in bi imeli vedno predsednika vlade s polnimi pooblastili," je poudaril vodja poslanske skupine NSi. 

Namesto interpelacije posameznih ministrov, le interpelacija celotne vlade

Predlog ustavnih sprememb sicer odpravlja tudi možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade. To je predvsem odgovor tistim, ki imajo pomisleke, da predlog prinaša zmanjšanje pristojnosti ali nadzorstvene funkcije parlamenta, je dejal Cigler Kralj. "S tem, da se interpelacija postavi kot interpelacija celotne vlade, se bo nadzorstvena funkcija parlamenta povečala, kajti na interpelaciji, tudi če se bo nanašala samo na eno področje dela vlade, bo moral biti vedno prisoten tudi predsednik vlade, kar bo dalo nadzorstveni funkciji parlamenta večjo težo," zatrjuje vodja poslancev NSi.

Po predlogu sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

"Cilj, smisel vsakih volitev je postaviti mandatarja in vlado in če bi vprašali ljudi, bi rekli, naj začnejo hitro delati, ne danes, že včeraj," je o predlaganih spremembah dejal vodja poslancev Svobode Sajovic. Kot je še ocenil, predsednik vlade z izbiro ministrske ekipe prevzema odgovornost, zato je prav, da se administrativni birokratski postopki poenostavijo. V poslanski skupini pa so po njegovih besedah podali tudi pomislek, da bi tudi ministrski kandidati morali izpolnjevati določene pogoje, kot je denimo slovensko državljanstvo in nekaznovanost.

"Vsi se zavedamo, da je Ustava RS najvišji akt, zato se ustava tudi spreminja s tresočo roko," pa je poudaril Prednik. Pojasnil je, da so znotraj stranke SD opravili številne pogovore in se na koncu odločili, da prispevajo podpise za začetek postopka. "S tem smo pokazali, da znamo prisluhniti opozicijskim strankam," je dejal Prednik in dodal, da to ne pomeni avtomatično tudi končne podpore tej spremembi. 

"Veseli smo, da bo prišlo do široke javne priprave. Predvidevamo, da bo postopek dolg. Kakšen bo izplen, pa bomo videli na koncu," je dodal vodja poslanske skupine SD. 

Cigler Kralj je ob tem poudaril, da je NSi v postopek spreminjanja ustave stopila s pripravljenostjo na iskanje kompromisov. V luči pomislekov o krnjenju nadzorne funkcije parlamenta tako v predlogu ustavnih sprememb dopuščajo možnost ohranitve zaslišanj ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesni DZ.

Končni izkupiček bo namreč odvisen od političnih preigravanj in razmerij med političnimi akterji v času glasovanja o omenjenem predlogu.

SDS: Predlagane spremembe vzpostavljajo 'kvazi predsedniški sistem'

V Levici sicer ne nasprotujejo začetku postopka za spremembo ustave in javni razpravi, nasprotujejo pa, da katerikoli predsednik vlade imel preveliko diskrecijo pri imenovanju in razreševanju ministrov, je pojasnil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Aktualna vloga, ki jo pri imenovanju vlade igra DZ, je po njihovi oceni pomembna predvsem v smislu vzdrževanja odnosov med izvršno in zakonodajno vejo oblasti.

V SDS pa menijo, da se s predlaganimi spremembami v Sloveniji vzpostavlja "kvazi predsedniški sistem", zanje ostaja sporen tudi umik možnosti interpelacije posameznega ministra. Kot smiseln pa ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, je dejal poslanec SDS Branko Grims. Danes vložen predlog pa je za SDS nesprejemljiv, predlagateljem očita tudi, da je ta nastal tako, da se je o njem najprej poenotila koalicija, ki pa je "očitno širša, kot smo mislili".

Na vprašanje, ali smo glede na predlagatelje, priča obrisom kakšne nove možne koalicije, so sicer vodje vse treh poslanskih skupin odgovorili, da vsaka od strank ostaja v svoji koalicijski oziroma opozicijski vlogi, ustavne spremembe pa da so projekt, ki mora presegati takšne delitve. Tudi Vatovec je zatrdil, da ustavne delitve presegajo delitev na opozicijo in koalicijo, ter da takšno sodelovanje ne prejudicira ostalih dnevnopolitičnih tem.

Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh pa za zdaj nimajo, saj SDS in Levica predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo.