V Občini Ivančna Gorica tradicionalni pohod po Jurčičevi poti

Po dveh letih so spet organizirali pohod brez protikoronskih omejitev, zato je bil župan pred pohodom glede števila udeležencev "v dvomih", ali se lahko približajo številkam izpred epidemije. "Vendar nas je že lanski pohod opogumil, da se bodo ljudje vrnili, če jih bomo le povabili," je dejal po letošnji tradicionalni prireditvi. Današnja udeležba je bila denimo višja kot na zadnjem pohodu brez omejitev marca 2020, tik preden je bila razglašena epidemija covida-19.

"Verjamem, da so od pohoda vsi, ki so se ga udeležili, odnesli kar najboljše vtise. Mi kot organizatorji pa smo izredno zadovoljni, da nam je uspel še en pohod," je navdušen Strnad. Letošnji pohod je bil tudi uvod v planinsko leto. Župan je še poudaril, da je Jurčičeva pot odprta vse leto in povabil pohodnike, naj jo obiščejo.

Pohodniki so sicer pot začeli v starem mestnem jedru Višnje gore, med 7. in 10. uro, izbrali pa so lahko med dvema dolžinama poti, krajšo 12-kilometrsko, in daljšo 23-kilometrsko.

Od novo urejene Hiše kranjske čebele v starem mestnem jedru je pohodnike pot vodila mimo razvalin višnjanskega gradu do Polževega, mimo Vrhov in naprej do Muljave. Najbolj vneti pohodniki, ki so izbrali daljšo pot, pa so lahko naredili še ovinek čez Krko in si tam ogledali Krško jamo.

Ob poti so bili za obiskovalce ves čas brezplačno odprti vsi kulturni in verski objekti, svoja vrata je zanje na koncu na stežaj odprla tudi Jurčičeva domačija na Muljavi, kjer poteka zaključna zabava.

Tisti, ki so plačali startnino v višini petih evrov, imajo zagotovljen tudi avtobusni prevoz z Muljave nazaj v Višnjo Goro.

S pohodom v občini obeležujejo spomin na njihovega znamenitega rojaka Jurčiča, ki je pot med Muljavo in Višnjo Goro prehodil večkrat, saj je po njej hodil v šolo. Pri tem zasleduje tudi cilj večje turistične in gospodarske prepoznavnosti občine.

Josip Jurčič (1844-1881) je s prvim slovenskim romanom Deseti brat (1866) postavil temelje slovenske pripovedne proze, deloval je tudi kot urednik, založnik, dramatik in časnikar. Njegova dela so prevedena v več kot 50 jezikov, med katerimi prednjačijo slovanski.

Rodil se je na Muljavi na Dolenjskem, njegov oče pa je prišel iz Jablanc pri Kostanjevici na Krki. Jurčičeva domačija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kmečkega stavbarstva.