V okenski niši nekdanjega Edlingovega dvorca našli imenitno poslikavo

"Da se na tem mestu skriva poseben zaklad, se je nakazovalo že v času urejanja Lavričevega trga," uvodoma ob novici o posebnem 'odkritju' zapišejo na ajdovski občini. V okviru projekta prenove rimskega stolpa s cinami številka 8 v grajskem vrtu so namreč našli prekrasno stensko poslikavo.

Delno porušen, pozabljen ter z bršljanom in trnjem poraščen ostanek zidu je stena nekdanjega Edlingovega dvorca, ki je nekoč s svojo prezenco bogatil središče Ajdovščine. In človek si ne more kaj, da z mislimi ne odtava ob premlevanju, le katera mična grajska gospodična je nekoč tukaj uživala ob pogledu na buhteče angelce ob oknu ...

Mesto dedič rimske Castre: raziskovanja znotraj obzidja prinašajo nova in nova spoznanja

Ajdovščina je – kot več slovenskih mest – zrasla na ostankih nekdanjega rimskega mesteca – utrdbe oziroma vojaškega tabora. "Izvira iz rimskih časov in od takrat je prav tako ohranjeno obzidje, ki ga dopolnjuje več stolpov," uvodoma pojasnjuje restavrator Klavdij Zalar, ki z ekipo sodelavcev obnavlja najdeno poslikavo.

"Ko so prenavljali središče mesta, je v mrtvem kotu, ki nekako zaključuje Lavričev trg, ostal ta z bršljanom obraščen zid. So rekli: očistimo tudi tega, in takrat so prvič opazili sledi barvnih tonov," razlaga. Gre za zunanjo stran nekdanjega rimskega obzidja, ki pa je bila nekoč tudi notranja stena Edlingovega dvorca. "Dvorec so namreč gradili tako, da so ga prislonili na obzidje."

Del nekoč mogočne stavbe je bil nato med drugo svetovno vojno požgan, kmalu za tem pa porušen. Še del so ga porušili, ko so zgradili nov objekt – blagovnico Nanos. "In prav na mestu, kjer blagovnica nekako 'manjka', kjer je ni, je ostal še del dvorca. V enem delu je torej ostanek zidu med dvema novodobnima sosednjima objektoma," ta del podobe Ajdovščine oriše Zalar. "Gre za štirimetrski pas, kjer je ostala ruševina; nedotaknjena in sčasoma jo je prerasel plevel."

Po prvih ugotovitvah, da očitno nekaj 'tiči' za vsem tem zelenjem, je sledilo sondiranje. "Restavratorji so zelo skrbno pristopili k raziskavi in območje najprej sondirali, nato pa začeli čiščenje, pri katerem se je pokazal rdeč prah," nadaljnje postopke opisujejo na ajdovski občini.

Odkrivanje poslikave je bilo precej zamudno in težavno, saj je v nasprotju s fresko ta narisana na suh omet in zato tudi manj trdna. "Freske se slikajo na svež omet, ki je še moker, barva se zato globlje in bolje vpije, zaradi česar so obstojnejše" pojasnjuje Zalar. Tukaj pa je šlo za suho poslikavo, ki jo je še dodatno poškodoval prerasel bršljan.

A ves trud ni bil zaman. Pod zeleno 'goščavo' so se razstrli čudoviti prizori – na stranskih okenskih nišah sta naslikana dva angelčka, na zgornjem ostenju pa je še ena poslikava. "In če se nam je že to tako lepo pokazalo, pa smo rekli: skušajmo to prezentirati," pravi restavrator. Po njegovi nestrokovni oceni bi poslikava sicer lahko spadala v obdobje baroka.

Načrti še precej ohranjeni

Zalarjeva domneva pa se je kasneje izkazala tudi za najverjetnejšo. "Poslikava sodi po vsej verjetnosti v baročni čas, ko je bil dvorec v lasti plemiške družine Edling," navaja Alenka di Battista iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Na vprašanje, ali na zavodu morda hranijo kakšne načrte dvorca, ter kateri prostor – sodeč iz načrtov – je tam nekoč bil, pa di Battista odgovarja, da so ti v Državnem arhivu v Trstu, objavljeni pa so bili med drugim v knjigi Igorja Sapača z naslovom Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. "Ker so načrti iz 19. stoletja, je težko predvideti namembnost prostora, v katerem so bili naslikani," dodaja konservatorka.

Zalar sicer meni, da bi tam lahko nekoč bila neka sobana ali manjša soba. Vzporednice pa gre po njegovem iskati tudi v sorodnem Lanthierijevem dvorcu v Vipavi. "Tudi tam najdemo podobno poslikane majhne sobe," pravi.

Na novo odkriti angelci so zdaj v fazi restavriranja. "Kasnejše, mlajše plasti beležev in ometa smo že odstranili," dosedanji trud opisuje ekipa, ki s kirurško natančnostjo zadnja dva meseca obnavlja stensko mojstrovino. "Ker je bila narejena na suho, to pomeni tudi manj veziva; ni bilo dobrega sprijema. Poleg tega se je ponekod belež tudi že zasigal," izzive, s katerimi se spopadajo, navaja Zalar.

Strokovnjaki se zdaj ukvarjajo s kitanjem poškodb, poslikavo se bo utrdilo – toliko, da bo obstojna. Nato sledi estetska prezentacija oziroma tako imenovana retuša. Po besedah restavratorja se bo saniralo oziroma dodelalo samo poškodbe, elementi se bodo dodali zgolj v detajlih. Sicer pa bo umetnina ostala v takšni obliki, kot je bila odkrita. "Vse drugo bo ostalo vidno in kot takšno postavljeno na ogled."

Kako pa se bo po zaključenem restavriranju poslikavo prezentiralo? "Poslikave bodo zaščitene z vrtne strani z novim oknom, s strani trga pa bo stena, na kateri se nahajajo, dodatno zaščitena z manjšim napuščem," pove di Battista.

Vodjo restavratorskih del za konec še povprašamo, za kako pomembno odkritje gre oziroma kaj takšna poslikava sploh pomeni. "Vsaka podoba, ki jo iztržiš izpod beleža, je tudi za restavratorja nekaj posebnega; vedno si je vesel. V Sloveniji imamo precej takšnih poslikav," pripoveduje. A dodaja, da gre tukaj za nekaj res nepričakovanega. "Dodala bo en biserček na prenovljeni trg."

Glede na trenutne razmere v zvezi z novim koronavirusom je precej težko točno napovedovati oziroma predvidevati, kdaj bodo dela končana. Predvideva pa, da bodo zaključena do konca meseca.