"Vsak porod je res čisto edinstvena zgodba. Nikoli ne veš, kako se bo odvil," pravi Tadeja Črnilec, mlada babica iz ljubljanske porodnišnice, ki smo jo gostili v oddaji Svet na Kanalu A. In čeprav je takšnih trenutkov doživela že več kot tisoč, jo še vedno najbolj osreči, ko otrok prijoka na svet in je vse v redu.
V eni izmeni tudi 11 porodov
Delo babice je vse prej kot predvidljivo. Nikoli ne ve, kaj jo čaka, ko pride v službo. Včasih je nekoliko mirneje, drugič se porodi vrstijo eden za drugim. V 24 urah so imeli tudi 27 porodov, v eni nočni izmeni pa jih je lahko deset ali enajst. "Lahko je zelo naporno. Včasih greš domov in se vprašaš, ali si bil čez dan sploh na stranišču," opisuje svoj običajen dan v službi.
In ko pridejo prazniki? Tudi takrat se življenje ne ustavi. Otroci si ne izbirajo rojstnega dne, zato so babice v porodnišnici tudi takrat, ko drugi praznujejo s svojimi najbližjimi.
Porod ni vedno takšen, kot si ga zamislimo
Bodoče mamice se na porod vse pogosteje pripravljajo vnaprej. Nekatere si pripravijo porodni načrt, izberejo glasbo, ki jih bo spremljala, ali imajo željo, v kakšnem položaju bi najraje rodile. Babica se strinja, da je priprava dobrodošla, a opozarja, da porod ne gre vedno po načrtu. Še posebej pri prvi nosečnosti ženska težko ve, kako bo doživljala popadke in kako se bo odzvala na bolečino.
Zato je pomembno, da zna prisluhniti tudi svojemu telesu in da si pusti nekaj prostora za presenečenja. Babice so tam, da ji pomagajo, ji ponudijo možnosti in jo spremljajo skozi eno največjih življenjskih preizkušenj.
Ko namesto otroškega joka nastopi tišina
Vendar pa se vsak porod ne konča z veseljem in olajšanjem. Včasih se starši soočijo z izgubo otroka, babice pa morajo vedno ostati ob njih. "Čisto stoodstotno se na tak porod ne moreš pripraviti," je iskrena sogovornica. Takrat je še posebej pomembno, da družini namenijo čas, jo poslušajo in spoštujejo njene želje. Nekateri starši želijo otroka videti in ga pestovati, drugi potrebujejo drugačen pristop. Babice jim pomagajo, da se od njega poslovijo na način, ki jim ustreza.
Čeprav morajo ohraniti profesionalnost, jih takšne zgodbe ne pustijo ravnodušne. Črnilčeva priznava, da je po katerem od težkih porodov tudi sama stopila iz sobe in zajokala. Največ opore v takšnih trenutkih najde pri sodelavcih, ki razumejo, kako težko je lahko njihovo delo.
V Zambiji pretresljivi prizori
Naša gostja je bila tudi na medicinski odpravi v Zambiji, kjer je spoznala, kako drugačne so lahko razmere v porodnišnicah. "Včasih rečem, da se mogoče ženske ne zavedajo, kakšen privilegij imajo, da lahko rodijo tukaj. Tam je čisto drugačen svet," pravi. Znašla se je tudi pri zahtevnejših porodih, med drugim pri rojstvu dvojčkov. Najbolj pa jo je pretresel odnos do porodnih bolečin. V Zambiji je videla tudi, da je porodnica med porodom dobila klofuto.
Izkušnja jo je naučila, kako pomembno je, da so porodnice deležne strokovne pomoči, razumevanja in spoštljive obravnave. Porod je že sam po sebi velika preizkušnja, zato bi morala biti ženska v teh trenutkih predvsem varna in podprta.
Kljub težkim trenutkom bi svojo pot izbrala znova
Nočne izmene, prazniki in težke zgodbe so del njenega vsakdana. Pa vendar Črnilčeva ne skriva, da ji poklic prinaša veliko zadovoljstva. Najlepši so trenutki, ko se porod dobro konča in družina končno spozna svojega otroka. Takrat se, kljub vsem naporom, znova pokaže, zakaj je izbrala prav to pot.
Na svet je pospremila že 1186 otrok. A kot pravi sama, zanjo noben porod ni bil zgolj eden izmed mnogih. Vsak je bil zgodba zase – za nekoga pa začetek povsem novega življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.