V OZS in GZS razočarani nad sprejetim interventnim zakonom

"V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo razočarani nad sprejetim zakonom, saj ne vsebuje podaljšanja ukrepov čakanja na delo in temeljnega dohodka za samozaposlene, povračila nadomestil za višjo silo in karanteno delavcev in samostojnih podjetnikov, enkratnega dodatka za vse prizadete panoge (kritje izpada prihodkov), ukrepa nekritih fiksnih stroškov, podaljšanja moratorijev kreditov, subvencioniranja regresa za vse dejavnosti, prav tako pa še vedno velja, da bodo podjetja morala vračati prejeto pomoč države," so sporočili. 

Skladno z interventnim zakonom bodo delodajalci lahko delavcem, ki jim ne morejo zagotoviti dela, odredili skrajšani delovni čas, ne pa tudi čakanja na delo, zaradi česar bo strošek delodajalcev bistveno višji, opozarja OZS, in to kljub temu, da je obseg poslovanja nižji, da je malo gospodarstvo v krču in da še vedno obstajajo določene omejitve pri poslovanju v gostinstvu in pri avtobusnih prevoznikih, ki so vezani na gostinstvo in turizem.

Predsednik OZS Branko Meh pričakuje, da bo vlada čim prej pristopila k pripravi novega interventnega zakona ali PKP9, ki bo vključeval ukrepe za vse dejavnosti, ki so bile prizadete zaradi epidemije in z njo povezanimi ukrepi. "Sedaj je treba pomagati malemu gospodarstvu, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva, da čim prej okreva. Uspešno gospodarstvo je namreč pogoj za to, da bodo dobro živeli vsi državljani v Republiki Sloveniji," je prepričan Meh.

Kot pravijo na OZS, so ves čas sprejemanja interventne zakonodaje opozarjali na potrebo po vključitvi sofinanciranja regresa vsem, ki jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo. "Žalosti nas, da je zakonodajalec pozabil na nekatere storitvene dejavnosti, kljub dejstvu, da so bile z odlokom vlade več mesecev zaprte oziroma jim je bilo poslovanje onemogočeno ali bistveno oteženo."

OZS tako vladi predlaga, da bi se podaljšali moratoriji kreditov do aprila 2022, saj poslovanje mnogih še ni na ravni pred epidemijo in najbrž še nekaj časa ne bo. Gostinci pa še vedno vztrajajo, naj se uvede znižana stopnja DDV-ja za storitve gostinstva in turizma, in sicer najmanj do konca leta 2022.

GZS: Interventni zakon premalo prilagojen potrebam najbolj prizadetih delov gospodarstva

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) sicer pozdravljajo sprejem interventnega zakona, a izpostavljajo, da ne vključuje ukrepov, ki so jih reprezentativne delodajalske organizacije predlagale v obliki dopolnil. Ravno z njimi bi po mnenju GZS zakon nadgradili tako, da bi imela prizadeta podjetja od njega večje koristi.

Sprejeti interventni zakon tako po mnenju GZS ne bo prinesel pričakovanih pomoči na način in v obsegu, ki bi olajšali najbolj prizadetim panogam soočanje s posledicami koronske krize. Kot so izpostavili, je epidemija covida-19 močno zarezala v poslovanje slovenskega gospodarstva, predvsem številnih storitvenih dejavnosti ter manjših gospodarskih subjektov.

Eno izmed večjih pomanjkljivosti sprejetega zakona vidijo v tem, da ni odpravil neskladnosti, povezanih z vračanjem pomoči, ki jih vsebuje pravilnik o merilih sorazmernosti, in ki povzročajo neenako obravnavno subjektov, ki so pomoči črpali po prvih dveh interventnih zakonih. Kot so poudarili, zbornica že dlje časa opozarja na te pomanjkljivosti. "Pogrešamo, da ukrepa delnega subvencioniranja dviga minimalne plače v višini 50 evrov na zaposlenega ter delnega nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo nista bila podaljšana do 31. decembra 2021," so še zapisali.

Pozdravljamo pa ukrepe, ki jih zakon namenja najbolj prizadetim segmentom, kot so pomoč industriji srečanj in dogodkov, filmski in avdiovizualni industriji, upravljalcem žičniških naprav in drugim. A obžalujejo, da v interventnem zakonu ni bila upoštevana vključitev enkratnega dodatka zaradi posledic epidemije, ki bi ga bile deležne tako pravne kot fizične osebe, ki dejavnosti niso mogle opravljati v celoti ali delno oziroma jo opravljajo v omejenem obsegu. "Zakon podaljšuje tudi ukrep skrajšanega delovnega časa, za kar smo se zavzemali na GZS, vendar bo po novem namenjen le tistim subjektom, ki jim je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. Ta pogoj je po naši oceni nepotreben in preveč restriktiven," so zapisali.

Pri pomoči za financiranje regresa za letni dopust za letos pa upajo, da bodo obveljala zagotovila državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca, da bodo do pomoči upravičene vse naštete dejavnosti ter tako tisti subjekti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija, kot tudi tisti, ki ga morda zaradi likvidnostnih težav še niso.