V porciji kakavovih kosmičev za kar pet kock sladkorja

V okviru projekta Food PRO, v katerem sodeluje šest potrošniških organizacij šestih različnih držav (Slovenije, Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Hrvaške), so opravili mednarodni primerjalni test 102 vzorcev kakavovih kosmičev. Zakaj kakavovih? Zato, ker so ti pogosta izbira naših otrok za prvi jutranji obrok, kar je pokazala anketa, v kateri je sodelovalo več kot tisoč ljudi. 

Pod drobnogledom 23 čokoladnih oziroma kakavovih kosmičev

V Sloveniji je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki vodi ta projekt, pod drobnogled vzela 23 čokoladnih oziroma kakavovih kosmičev, ki so na voljo slovenskim potrošnikom. Ugotovitve niso spodbudne, saj so ugotovili, da je večina kosmičev prej sladica kot pa živilo za zajtrk. Opozorilo, da pripravljeni kosmiči pogosto vsebujejo preveč sladkorja in nepotrebnih aditivov, ni novo. O tem so na ZPS že opozarjali. Pa vendar je na naših policah še vedno preveč kosmičev, ki vsebujejo preveč sladkorja in premalo vlaknin. 

Posledice še vedno trajajoče epidemije covida-19 so vidne na številnih področjih, tudi pri otrocih, opozarjajo na ZPS. Rezultati športno-vzgojnega kartona SLOfit kažejo na največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja, saj se je med razglašeno epidemijo zaradi zmanjšane telesne dejavnosti povečalo podkožno maščevje pri več kot polovici otrok, kar resno poveča zdravstvena tveganja. Matej Gregorič z NIJZ opozarja, da se je trend debelosti pri otrocih ustalil, žal pa nam ga še ni uspelo obrniti navzdol. Zakaj je pomembno, da zmanjšujemo delež čezmerno hranjenih otrok? Ker debelost s seboj prinaša številne težje zdravstvene zaplete. Nekaj izboljšanja pri otrocih opažajo glede rednega zajtrkovanja, žal pa tretjina otrok še vedno ne zajtrkuje. Prav tako kar dve tretjini otrok ne jesta zelenjave vsakodnevno, je pa viden upad uživanja sladkih pijač pri otrocih.

Otroci zelo radi posegajo po industrijsko pripravljenih živilih, ki pa žal vsebujejo veliko dodatkov, zlasti dodanega sladkorja, opozarja Gregorič. Zato svetuje, naj prehrana otrok temelji na osnovnih živilih ter na čim manj sladkorja, saj se otroci hitro navadijo na njegov okus. Kot opozarja, so pripravljeni izdelki iz žitaric izpodrinili osnovna žita. Prav lahko bi si namreč sami doma pripravljali kosmiče, je pa res, da je priprava nekoliko zamudnejša. 

Najbolj problematična visoka vsebnost sladkorja

Primerjalni test kakavovih kosmičev je sicer pokazal razmeroma velike razlike med izdelki, eno pa jim je skupno: večina jih vsebuje preveč sladkorja. Eden izmed testiranih izdelkov celo več kot 36 gramov na 100 gramov izdelka. To je enako kar petim kockam sladkorja (1 kocka = 4 g) v običajni porciji (60 g), zato ti praviloma niso najbolj zdravju koristna izbira, opozarjajo na ZPS. 

Otroci in najstniki namreč s kosmiči že za zajtrk lahko zaužijejo celo več kot polovico dnevne varne količine sladkorja! Zato kakavovih kosmičev ne moremo uvrstiti med vsakodnevno uravnoteženo prehrano. 

Ne nasedajte prehranskim trditvam

Je pa kljub neugodni hranilni sestavi več kot polovica izdelkov obogatena z vitamini in minerali, zato so na njihovi embalaži lahko zapisane prehranske trditve, na nekaterih celo zdravstvene. “Prepričani smo, da proizvajalci trditve uporabljajo predvsem zato, da pritegnejo pozornost staršev, ki se tolažijo, da bodo z izbiro takega izdelka otroku zagotovili vsaj zadostno količino vitaminov in mineralov, če že pri sladkorju zatisnejo obe očesi,” pojasnjujejo na ZPS. Gregorič pa dodaja:  "Ne nasedajte prehranskim izjavam na embalaži, ker običajno ne povedo vsega." Ključno je, da v hranilni tabeli preverite količino sladkorja v živilu in ste pozorni na morebitna dodana sladila ter na dodane aditive, še opozarja Gregorič.

Obvezno preverite podatke v tabeli s hranilnimi vrednostmi!

Anketa med potrošniki je pokazala, da skoraj polovica vprašanih (49 %) vedno preveri tabelo s hranilnimi vrednostmi na embalaži izdelka, več kot tretjina jih to stori občasno, skoraj četrtina pa nikoli. Večina primerja hranilne vrednosti na embalaži med podobnimi izdelki. Branje tabele je zelo pomembno, saj lahko potrošniki le tako izvedo pomembne informacije o hranilni vrednosti izdelka in ne zaupajo slepo obljubam na prvi strani embalaže, ki izdelke predstavljajo enostransko. 

Na embalaži kosmičev proizvajalci poleg obvezne navedbe hranilne vrednosti, ki je podana na 100 g oziroma 100 ml živila, pogosto prostovoljno navedejo še vsebnost hranil na porcijo in priporočene dnevne vnose. To je s stališča potrošnika zaželeno, saj si mora, če dodatnih navedb na izdelku ni, sam preračunati količino hranila, npr. sladkorja, v eni porciji.

Potrošniki pa pogosto presenečeno odkrijejo, kako majhna je v resnici velikost porcije, navedena na škatli. Še več, velikost porcije za žita se od izdelka do izdelka razlikuje – pri kosmičih večinoma predstavlja od 30 do 50 gramov. Zato pri primerjavi med izdelki vedno upoštevajte hranilne vrednosti na 100 gramov izdelka.

Kaj so pokazali rezultati analize?

V testu so preverili hranilno vrednost  (vsebnost sladkorja, beljakovin, prehranske vlaknine, folne kisline in železa), senzorične lastnosti, morebitno prisotnost tujih snovi, skladnost označevanja in trajnostni vidik.

Rezultate testa najdete v priloženem dokumentu.

V testiranih izdelkih so izmerili od 13,8 do kar 36,2 grama sladkorja v 100 gramih izdelka. Najslabšo oceno za sladkor (nezadovoljivo) so prejeli štirje izdelki, ki presegajo vsebnost sladkorja celo po merilih, opredeljenih v prostovoljni pobudi vodilnih živilskih podjetij, imenovani EU Pledge. Izbiro izdelkov Denel, Dennree Schoko Bären, Dennree Schoko Kugeln in Peppa Pig zato na ZPS odsvetujejo.

Senzorična analiza ni pokazala večjih napak. So se pa bolje odrezali izdelki z intenzivnim okusom po kakavu oziroma čokoladi in žitih ter tisti, ki so po pripravi z mlekom ostali hrustljavi in čvrsti ob ugrizu (konsistenca). Po okusu sladki in slani vzorci so dobili slabše ocene. Večina je za senzoriko prejela oceno dobro, le štirje povprečno.

Pregledali in ocenili so skladnost označb z zakonodajo ter dodatne prostovoljne navedbe in informacije, ki so potrošnikom na voljo na izdelkih. Oceno zelo dobro je za označbo prejel le izdelek, pri vseh drugih so odkrili pomanjkljivosti. Primerjali pa so tudi izmerjeno in deklarirano vsebnost sladkorja, beljakovin, prehranske vlaknine, železa in folne kisline. Pri kar devetih izdelkih so ugotovili odstopanje, večje od dovoljenega.

Test je med drugim tudi pokazal, da deklaracije niso dovolj berljive, berljivost pa otežujejo premajhne črke in večjezičnost. 

Še nekaj glede cene: cena za kilogram kosmičev ima razpon od 3,15, pa kar do 13,48 evra. Trgovske znamke so bistveno cenejše, je pa najboljši izdelek na testu med dražjimi – Nestlé, Nesquik Alphabet (9,97 evra za kilogram). V povprečju pa boste za kilogram kosmičev odšteli manj kot štiri evre.

Kaj svetujejo na ZPS?

Ker kakavovi kosmiči vsebujejo veliko sladkorja, je bolje, da v uravnoteženo prehrano vključite nepredelana žita. Če pa se že odločite za kakavove kosmiče, izberite tiste z manj kot 16,5 grama sladkorja in z več kot 6 grami prehranske vlaknine v 100 gramih izdelka.

Ne dovolite, da vas v nakup prepričajo zgolj trditve na sprednji strani embalaže, denimo da izdelek vsebuje veliko vitaminov in mineralov, saj vsebuje običajno tudi veliko sladkorja. Zadosten vnos vitaminov in mineralov otrokom zagotovite s svežim sadjem in zelenjavo.

Med raziskavo so še ugotovili, da je slovenski trg zelo nasičen s temi izdelki, saj so police polne različnih kosmičev. Za primerjavo:  na policah avstrijskih trgovcev je le okoli deset različnih izdelkov, z vidika trajnosti je važno omeniti, da so vsi brez palmovega olja. Avstrijski potrošniki so veliko bolj osveščeni in zahtevnejši kupci. Zato je pomembno, da potrošniki spremenimo svoj okus in od proizvajalcev ter trgovcev zahtevamo tiste izdelke, ki ne vsebujejo veliko sladkorja in nepotrebnih aditivov. Ko bo prišlo do spremembe okusa, se bodo tudi proizvajalci prilagodili trgu in potrošnikom.