Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na današnji seji razpravljal o opravljenem pravosodnem nadzoru na ljubljanskem okrožnem sodišču. Vladi je sklenil predlagati, naj prouči potrebo po spremembah normativnih podlag za izboljšanje učinkovitosti poslovanja tožilstva.

Odbor je sicer danes nadaljeval obravnavo poročila o delu državnih tožilstev v letu 2008. Obravnavo omenjenega poročila je že dvakrat prekinil, saj so člani odbora želeli počakati na izsledke nadzora, ki ga je na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani izvedlo pravosodno ministrstvo.

Razprava o navodilih Zalarja

Danes je tako razprava tekla predvsem o omenjenem nadzoru in obveznih navodilih za uporabo državnotožilskega reda, ki jih je izdal pravosodni minister Aleš Zalar. O ugotovitvah nadzora se sicer pojavljajo različna tolmačenja. Ministrstvo za pravosodje je v poročilu ugotovilo, da je pri delu tožilstva prihajalo do hujših nepravilnosti, povezanih predvsem z uporabo t. i. sopodpisa in predodelitvijo zadeve drugemu tožilcu. Na vrhovnem državnem tožilstvu pa trdijo, da pri ugotovljenih nepravilnostih ne gre za hujše nepravilnosti, pač pa le za manjše pomanjkljivosti.

Tudi na današnji seji odbora je generalna državna tožilka Barbara Brezigar zatrdila, da v poročilu ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti ter da je vodja ljubljanskega sodišča ravnala pravilno, ko je zavrnila sopodpis in zadevo – gre za kazenski pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda – predodelila sebi.

Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec pa je poudaril, da so bile kršitve na tožilstvu resne in lahko ogrožajo samostojnost tožilcev in omogočajo dvome o preglednosti poslovanja tožilstva. Brezigarjeva je po drugi strani zatrdila, da je resen problem "vtikanje v tožilstvo od zunaj". Kot problematično je tudi izpostavila, da je bila osnova za nadzor v konkretni kazenski zadevi, s čimer so bili izvršeni pritiski na tožilce.

Škrlec je očitke o politično motiviranem nadzoru zavrnil, saj je nadzor v pristojnosti ministra za pravosodje. Zaradi resnih kršitev je pravosodni minister Aleš Zalar v ponedeljek sicer izdal obvezna navodila za uporabo državnotožilskega reda.

Brezigarjeva bo podala mnenje

Navodilo pa po mnenju generalne državne tožilke Barbare Brezigar posega v zakon o državnem tožilstvu in predstavlja oviro za učinkovito delo tožilcev. Kot je dejala, so na tožilstvu v torek dobili četrto verzijo navodil, v kateri pa minister tožilstva več ne prosi za predhodno mnenje.

Kljub temu bo Brezigarjeva, ko bodo zadnjo verzijo navodil natančno preučili, podala svoje predhodno mnenje, saj imajo ta navodila popolnoma novo določbo, je napovedala. Meni namreč, da bi bilo v nasprotju z zakonom, če bi bilo navodilo sprejeto brez predhodnega mnenja.

Škrlec pa je dejal, da je navodilo dokončno, saj je Brezigarjeva že podala dve predhodni mnenji. Ob tem poudaril, da navodila niso usmerjena niti zoper tožilstvo niti zoper Brezigarjevo, temveč so namenjena zgolj zagotavljanju večje transparentnosti in jasnosti poslovanja tožilstva.

Po večurni razpravi so na predlog koalicijskih poslanskih skupin sprejeli sklep, s katerim vlado oziroma pravosodno ministrstvo pozivajo, da prouči potrebo po spremembah normativnih podlag, ki bodo omogočale izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti tožilstva. Niso pa podprli sklepa, ki so ga v koaliciji predlagali še na eni od prejšnjih sej, in sicer da bi poročilo o delu državnega tožilstva obravnaval tudi državni zbor.