Po mnenju nekaterih pravnikov pa bi lahko ustavno presojo referendumske pobude zahtevala tudi islamska verska skupnost.
Čeprav pravna stroka o tem, kdo lahko na ustavno sodišče vloži zahtevo za presojo referendumske pobude, ni enotna, je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic prepričan, da ima islamska verska skupnost vse pogoje, da to stori.
"Islamska verska skupnost seveda ima teoretične možnosti, ampak njene možnosti so bistveno težje in njen dostop do ustavnega sodišča je mnogo težji kot pa samega mestnega sveta," meni Krivic.
Drugačno je mnenje pravnega svetovalca Državnega zbora Mira Cerarja, ki dvomi, da je ustavna presoja referendumske pobude sploh še možna - ne glede na to, kdo jo zahteva.
"Če pa bi se uporabila analogija oziroma zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki velja na državni ravni, pa lahko ugotovimo, da bi bilo treba vložit pobudo za ustavno presojo še pred sprejetjem odloka," meni Cerar.
V islamski verski skupnosti so razočarani nad odločitvijo mestnega sveta, ki je minuli petek podprl odlok o referendumu.
"Mi smo po nekem dogovoru z mestnim svetom pričakovali, da bodo oni to storili. Glede na to, da se je mestni svet sam odločil za presojo. Pravzaprav sem pričakoval, da bo mestni svet bolje branil svojo odločitev," je povedal mufti Osman Đogić.
O tem, da bi zahtevali ustavno presojo referendumske pobude pa ne razmišljajo, kar je po svoje zanimivo - glede na to, da lahko v primeru izglasovanega referenduma ostanejo že brez šeste lokacije za gradnjo džamije. Tako zdaj čakajo, kaj bo ugotovila ljubljanska županja, ki naj bi o možnostih ustavne presoje javnost predvidoma obvestila še ta teden.