V prihodnje manj referendumov?

Poslanec LDS Slavko Gaber je po današnjem sestanku z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom ocenil, da se stališča parlamentarnih strank do sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi približujejo. Tako so v največji opozicijski stranki med drugim pripravljeni podpreti predlog za zvišanje števila podpisov, ki jih je treba zbrati, da se začne postopek zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma.

Kaj predlaga LDS?

V LDS se strinjajo z zvišanjem omenjenega števila s 1000 na 2000 oziroma 2500. Podpirajo tudi rešitvi, da bi bil rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev 25 do 30 delovnih dni in ne več 30 koledarskih dni ter da bi lahko državni zbor z dvotretjinsko večino poslancev preložil izvedbo referenduma na kasnejši datum. Tako bi lahko pocenili izvedbo referenduma, saj bi ga združili z bližnjimi volitvami ali s še kakšnim referendumom, je pojasnil Gaber.

Opozoril je še na predlog LDS, da bi dali ljudem možnost "tudi zares odločati" o zakonodaji. Liberalna demokracija tako predlaga t.i. švicarski model ureditve referenduma, po katerem bi lahko volivci predlagali zakon, ki bi ga morali podpreti na primer s 5000 ali 10.000 podpisi. DZ bi nato lahko zakon sprejel, v nasprotnem primeru pa bi moral razpisati referendum. Lahko bi pripravil tudi "konkurenčen" zakon in volivci bi se na referendumu odločili za en ali drug predlog.

Gaber meni, da bi morala največja vladna stranka SDS takšen predlog podpreti, saj so njeni vodilni predstavniki pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami podpirali takšno rešitev. Poslanec LDS je dejal, da so se danes z Virantom dogovorili za preučitev vključitve te rešitve v zakon v prihodnjih dveh tednih.

Gaber je še povedal, da so na sestanku razpravljali o t.i. kvorumu, tako da bi bil določen najmanjši delež glasov volivcev, da bi bile rešitve iz referendumske pobude sprejete, ali pa da bi bil določen najmanjši odstotek udeležbe na referendumu, nad katerim bi bil ta veljaven (na primer najmanj 25-odstotna udeležba).

Po besedah Gabra so govorili tudi o predlogu LDS, da referendum ne bi bil mogoč o določenih vprašanjih, na primer o poseganju v človekove pravice. V razpravi o tem vprašanju niso prišli daleč, je dejal opozicijski poslanec.

Virant optimistično o spremembah

Kot je pojasnil minister za javno upravo Gregor Virant, novela odpravlja predhodni zakonodajni referendum, ki ga je z odločbo razveljavilo ustavno sodišče, kar najverjetneje pomeni, da bo referendumov v prihodnje manj. Naslednja sprememba je dvig števila podpisov, ki jih je treba priložiti referendumski pobudi za začetek postopka zbiranja 40.000 podpisov, potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma. Dosegli so kompromisno rešitev: povišanje s sedanjih 1000 na 2500 podpisov.

Glede t.i. referendumskega dne so se dogovorili, da v zakon vgradijo možnost, da DZ tempira datum izvedbe referenduma v okviru enega leta, da bi se na ta način lahko združila dva referenduma ali da bi se referendum združil z volitvami, saj bi tako prihranili stroške enega referenduma, ki znašajo 700 milijonov tolarjev. Vendar bo takšno odločitev morala sprejeti dvotretjinska večina poslancev, kajti sicer bi bila ta možnost lahko predmet manipulacij, je pojasnil minister.

SNS vztraja pri t.i. referendumskem dnevu

Kaj meni SD?

V poslanski skupini SD so, kot je povedal vodja skupine Miran Potrč, pristali na omenjenih 2500 podpisov. Pristali so tudi na to, da bi bil čas za zbiranje podpisov volivcev 25 delovnih dni ter da se zbiranje podpisov ne bi moglo začeti v času parlamentarnih počitnic. Prav tako so se strinjali, da bi se izvedbo referenduma lahko odložilo za več kot 45 dni le v primeru, če bi s tem soglašala dvotretjinska večina poslancev. Tej možnosti so se priključili zato, da bi v primeru zbiranja podpisov za več referendumov lahko omogočili njihovo izvedbo na isti dan.