V prihodnjem letu od 10 do 15 tisoč več brezposelnih

Kot je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen, so tudi na zavodu že zaznali "izrazito hitro povečevanje števila brezposelnih oseb". Tako se je v treh mesecih brezposelnost povečala z okoli 59.000 oseb na 63.000, konec leta pa jih pričakujejo približno 65.000. Gre predvsem za zaposlene za določen čas, ki se jim iztečejo pogodbe, za iskalce prve zaposlitve in za presežne delavce. Povečevanje brezposelnosti je predvsem posledica zmanjšanega odliva iz zavoda za zaposlovanje, je še pojasnila Poglajenova na današnji novinarski konferenci.

Tako je trenutna brezposelnost okoli 6,5-odstotna, konec leta pa naj bi bila nekaj manj kot 7-odstotna. Tudi v prihodnjem letu, predvsem v prvih mesecih, pričakujejo na zavodu velik naval brezposelnih. Po projekcijah zavoda naj bi bilo konec leta 2009 od 75 od 80 tisoč ljudi brez dela. To pomeni, da bi bila brezposelnost 10-odstotna.

Manj dela v gradbeništvu, dovolj v gostinstvu, turizmu, informatiki

Kot je napovedala direktorica zavoda za zaposlovanje, bo edino Ljubljana z okolico varna pred valom brezposlenosti. V Ljubljani je namreč še vedno veliko priložnosti. Najbolj pa naj bi bila na udaru mariborska regija. Tudi v Novem mestu se bo brezposelnost povišala, velik vpliv na to bo imel Revoz. Kranj bo zaznamoval Skimar, v Murski Soboti in okolici pa ni pričakovati večjih sprememb.

Manj dela bo v gradbeni industriji in podobnih poklicih. Letos je zavod za potrebe gradbene industrije izdal 78.000 dovoljenj za tuje delavce, prihodnje leto pa jih bo vsaj pol manj – tudi to bo eden izmed ukrepov za blažitev težav brezposelnosti. Še vedno pa je dovolj povpraševanja predvsem v gostinstvu, turizmu, medicinskih poklicih in informatiki. V ta namen izvaja zavod tudi prekvalifikacije v te poklice.

'Računamo predvsem na srednja in mala podjetja'

Na zavodu za zaposlovanje pripravljajo v sodelovanju z ministrstvom za delo in drugimi institucijami kar nekaj ukrepov, ki bi pomagali prebroditi svetovno finančno krizo in recesijo. Krizo bodo reševala predvsem mala in srednja podjetja, je povedala Poglajenova. Ta podjetja se hitreje prilagajajo, zato lahko lahko hitreje sprejemajo razne ukrepe.

Ukrepi, ki jih pripravljajo na zavodu, so usmerjeni predvsem v zgodnje ukrepanje – da bi delavcem že v času odpovednega roka poskušali poiskati drugo zaposlitev. Za ublažitev posledic krize pa bo zavod nudil pomoč tudi delodajalcem pri reševanju presežnih delavcev in pri ohranjanju delovnih mest. Poleg tega so tu še standardni ukrepi, kot so izobraževanje za deficitarne poklice, svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, spodbujanju samozaposlovanja in povečevanje socialne vključenosti. Za ta namen bo v letu 2009 na voljo 76 milijonov evrov. Poleg ukrepov bo zavod brezposelnim še naprej nudil denarno pomoč, ki pa mora biti hitra.

Med novostmi zavoda je Poglajenova izpostavila elektronsko svetovanje na spletni strani zavoda (www.ess.gov.si), otvoritev klicnega centra in elektronske prijave potreb po delavcih.

Na zavodu bodo oblikovali tudi mobilne ekipe, ki bodo na terenu podjetjem svetovale ter zbirale podatke o potrebah po zaposlenih. Predlagati nameravajo tudi nekatere spremembe zakonodaje, predvsem to, da bi pod svoje okrilje vzeli vse iskalce zaposlitve in ne samo tistih, ki jih sedaj določa zakon. Napovedujejo tudi možno reaktivacijo skladov dela. Slednji pomenijo, da bi delodajalec v času gospodarske rasti v sklade plačeval neko vsoto, ko pa bi bila situacija slabša, bi namesto odpuščanja delavcev denar nekaj časa črpal iz teh skladov. Med ukrepi države je tudi povečanje javnih del.

Prihodnost je v fleksibilnem zaposlovanju

Leta 2009 se bo gospodarstvo počasi začelo krepiti, vendar je tudi za leto 2010 napoved "bolj skeptična", pravi Poglajenova. Rdečo nit bodo predstavljali fleksibilno zaposlovanje – torej zaposlovanje za določen čas – in "part time" zaposlitve. Več bo prehajanja med zaposlitvami. Zato se Evropska komisija sedaj, po besedah Poglajenove, ukvarja s "prožno varnostjo". Ker bodo zaradi fleksibilnosti zaposlitve manj varne – v to smer bodo šle najverjetneje tudi zakonske spremembe –, bo morala za večjo socialno varnost poskrbeti država.