V prihodnjem tednu bo že zadišalo po poletju

Spomladi ima velik vpliv na vreme sonce, ki ob kombinaciji s hladnim zrakom v višinah povzroča nastanek številnih ploh in neviht. Ponoči se območja s padavinami skrčijo, čez dan pa se padavine spet okrepijo in razširijo. Največ neviht se bo danes popoldne razvilo nad Alpami in zahodnim Sredozemljem, padavine pa bodo nastajale tudi na severovzhodu celine, kjer se bodo med dežne kaplje pomešale tudi snežinke.

Tudi pri nas se ozračje do konca tedna še ne bo povsem stabiliziralo, kar pa za obdobje, ko prehajamo iz hladne v toplo polovico leta, pravzaprav ni nič neobičajnega. Ravno nasprotno, maja in junija je lahko vreme še veliko bolj nestabilno kot v pregovorno najbolj muhastem aprilu, saj zrak ob višjih temperaturah vsebuje več vodne pare, posledično pa so tudi nalivi močnejši. Nevihtna aktivnost se ravno v tem mesecu močno okrepi, svoj vrh doseže junija, nato pa počasi usahne.

Med drugim so maja še pogosti spusti hladnega polarnega zraka na južno stran Alp, ki nas lahko za krajši čas vrnejo tudi še v zimo. Zelo nizko je v tem mesecu snežilo lani in leta 2019, ko je nekaj snežink ponekod prineslo vse do nižin. Na območju Rateč in Kranjske Gore je petega maja pred tremi leti zapadlo dobrih deset centimetrov snega.

Še precej bolj zimsko je bilo v začetku maja 1985, ko so v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snežne odeje od začetka meritev; sneg je takrat pobelil tudi kraje pod 500 metrov nadmorske višine. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom 33, v Velenju 12, v Novem mestu 9, v Ljubljani pa 8 centimetrov. Veliko snega je bilo v krajih pod 1000 metrov nadmorske višine tudi leta 1979, ko je Strojno na Koroškem četrtega maja prekrivala kar 62-centimetrska snežna odeja. V Ratečah so takrat izmerili 40 centimetrov snega.

Po drugi strani nam lahko maj že prinese tudi vročino. Leta 2003 se je po podatkih Arsa temperatura kar štiri dni zapored povzpela nad 30 stopinj Celzija. Najbolj vroče je bilo sedmega maja, ko so v Metliki izmerili 33,6 stopinje Celzija.

Kakšno vreme bomo imeli v drugi polovici tedna?

Prihodnji dnevi nam ne bodo prinesli vremenskih ekstremov. Po sončnem začetku dneva bo tudi danes nastajala kopasta oblačnost, a bo večinoma ostalo suho. Le nad hribi se bo lahko razvila kakšna kratkotrajna ploha.

Ob jugozahodnem vetru bo popoldne najbolj toplo na vzhodu Slovenije, kjer bo tudi največ sonca. Ogrelo se bo do 25 stopinj Celzija. Tudi drugod bodo temperature presegle 20 stopinj Celzija, izjema so le zatišne alpske doline in drugi višje ležeči kraji nad okoli 800 metrov nadmorske višine.

Ponoči se nam bo iznad Sredozemlja približalo višinsko jedro hladnega zraka. Jutri lahko tako pričakujemo veliko oblakov in le malo jasnine. Zjutraj bo še suho, dopoldne pa nas bodo od juga zajele padavine, ki se bodo pojavljale predvsem v obliki krajevnih ploh in neviht. Predvsem na Štajerskem in v Prekmurju bodo ob nevihtah možni močnejši nalivi s sodro ali drobno točo. Zapihal bo severovzhodni veter, ki nam bo prinesel manjšo ohladitev. Temperature bodo v povprečju padle za okoli pet stopinj Celzija.

Do vključno ponedeljka se vreme še ne bo veliko spremenilo. Ob večinoma oblačnem vremenu moramo še računati na vsaj nekaj kapelj dežja. Več sonca nam bo prineslo nadaljevanje tedna, ko se bo k nam začel širiti zelo topel afriško-sredozemski zrak. Temperature bodo iz dneva v dan višje in sredi prihodnjega tedna bomo ponekod že lahko izmerili okoli 30 stopinj Celzija.