V prihodnjem tednu bomo priča delnemu luninemu mrku

Lunin mrk nastane, ko Luna ob ščipu zaide v Zemljino senco. Takrat so Sonce, Luna in Zemlja skoraj poravnani, Zemlja pa je na sredini. V primeru, da se celotna Luna potopi v Zemljino senco, govorimo o popolnem mrku. Tega smo lahko pri nas nazadnje opazovali januarja letos, tokrat pa bomo priča delnemu mrku.

Časovnica torkovega mrka

Prva faza, polsenčni mrk, bo nastopila kmalu po vzhodu lune, ob 20. uri in 44 minut, a ta faza mrka s prostim očesom še ne bo vidna. Zanimivejši del se začenja ob 22. uri, ko bo Luna začela drseti v Zemljino senco. Ker bo takrat Luna nizko nad obzorjem, bo začetek mrka najbolje viden iz višje ležečih krajev z dobrim razgledom proti jugovzhodu. Vrhunec mrka bo ob 23. uri in 30 minut, ko bosta v Zemljini senci dve tretjini Lune, nakar bo Luna začela izstopati iz sence. Konec delnega mrka bo ob eni uri ponoči, celoten mrk pa se bo zaključil ob 2. uri in 17 minut, ko bo Luna izstopila tudi iz Zemljine polsence.

Zakaj mrk ne nastopi vsak mesec?

Čeprav Luna vsake štiri tedne naredi en obhod okoli našega planeta, je njena orbita zaradi nagnjenosti običajno malo nad ali pod senco, ki jo meče Zemlja. V teh primerih do mrka ne pride. Približno dvakrat na leto pa se zgodi, da Luna zaide v to senco in takrat lahko opazujemo mrk.

Vrsta in trajanje mrka sta odvisna od tega, kako blizu središča sence bo potovala Luna. V primeru, da se bo v senco potopila celotna površina Lune, bomo priča popolnemu mrku, v nasprotnem primeru bomo imeli le delni mrk.

Med popolnim mrkom Luna ne postane nevidna, saj jo malenkost osvetli Sončeva svetloba v Zemljinem ozračju, ki zaradi sipanja na delcih v zraku in loma zaide tudi v Zemljino senco. Če je v ozračju veliko prašnih delcev in vlage, je značilna opečnata barva Lune. V primeru, da je ozračje bolj čisto, pa se Luna obarva svetlo rdeče.

Trajanje mrka je odvisno tudi od oddaljenosti Lune od Zemlje. Ko Luna potuje bližje našemu planetu, je njen navidezni premer večji, kar povzroči krajši mrk. Povsem drugače je, ko je navidezni premer Lune blizu svojemu minimumu, kar se je nazadnje zgodilo julija lani. To je ob dejstvu, da je navidezno majhna Luna Zemljino senco prečkala skoraj po sredini, povzročilo najdaljši mrk v 21. stoletju.

Mrki sicer vedno pridejo v paru ali celo v trojicah. Pred tokratnim luninim mrkom je 2. julija nastopil popolni sončni mrk, ki so ga lahko opazovali v ozkem pasu čez del Tihega oceana, Čile in Argentino, medtem ko pri nas ni bil viden. Čez pol leta, natančneje 26. decembra, mu bo sledil še kolobarjasti sončni mrk, ki pa bo viden v ozkem pasu od Arabskega polotoka, čez Indijski ocean, jug Indije, sever Šrilanke, Indonezije do sredine Tihega oceana.