Letošnji prehod iz meteorološke pomladi v poletje je bil izrazit kot le malokdaj do zdaj. Tako nas po zelo hladnem, sivem in rekordno mokrem maju že od prvega junija spremljajo nadpovprečno visoke temperature, ki za okoli tri stopinje Celzija presegajo dolgoletno povprečje. V preteklih dneh je bilo odstopanje še večje, saj se je k nam razširil afriški zrak in zajel nas je prvi letošnji vročinski val. Včeraj je vročina najbolj pritiskala v osrednji in jugovzhodni Sloveniji, kjer se je ogrelo do 33 stopinj Celzija, le kakšna stopinja manj je bila zabeležena na Goriškem in severovzhodu države in celo v Ratečah se je prvič letos ogrelo nad 30 stopinj Celzija. V prihodnjih dneh se bo vročina še stopnjevala, kar pomeni, da lahko že zdaj z veliko gotovostjo rečemo, da se bo letošnji junij uvrstil med tri najtoplejše v zgodovini meteoroloških meritev, vroče in suho poletno vreme pa bo po dolgoročni napovedi evropskega meteorološkega centra ECMWF prevladovalo tudi v juliju in avgustu.
Prvi letošnji vročinski val bo sicer dolgotrajnejši, kot je kazalo sprva. Po nižinah vzhodne in osrednje Slovenije bodo popoldanske temperature že danes okoli 35 stopinj Celzija in bodo na podobno visoki ravni ostale tudi večji del prihajajočega tedna. Sredi tedna, ko se bo nad nami zadrževal najtoplejši zrak, niso izključeni novi junijski vročinski rekordi.
Toplotna obremenitev se stopnjuje tudi na račun vse toplejših noči. T. i. tropsko noč, ko se živo srebro do jutra ne spusti pod 20 stopinj Celzija, ste že nocoj imeli ponekod na Primorskem in v gričevnatem svetu vzhodne Slovenije, v prihodnjih dneh pa bo možna tudi v središčih večjih mest. Če tropskih noči pred letom 2000 v večjem delu države skorajda nismo poznali, so v zadnjem obdobju postale že kar zveste spremljevalke vročih poletnih dni.
Vroče v teh dneh sicer ni le pri nas, temveč v večjem delu Evrope. Številne države tako na severu kot na jugu celine so izdale opozorila pred visokimi temperaturami, nekatere pa opozarjajo še pred močnimi nevihtami in neurji. Slednjih bo v prihodnjih dneh največ v Franciji in Nemčiji, vročina pa bo najbolj pritiskala v Italiji, kjer bodo temperature lokalno segle celo nad 40 stopinj Celzija.
Kaj lahko pričakujemo pri nas?
Nedelja bo sončna. Nekaj sence pred žgočim poletnim soncem nam bodo nudili le posamezni kopasti oblaki, iz katerih se lahko na severu države razvije kakšna osamljena vročinska nevihta. Sredi dneva bo na nebu tudi nekaj koprenaste oblačnosti.
Sonce bo temperature hitro pognalo navzgor in marsikje bo že pred poldnevom nad 30 stopinj Celzija. Popoldne bo najbolj vroče v osrednji Sloveniji in na jugovzhodu, kjer se bo ogrelo do 35, morda kje tudi do 36 stopinj Celzija. Drugod bo od 32 do 34 stopinj Celzija. Zelo toplo bo danes tudi v gorah, kjer je sicer nad nadmorsko višino 2200 metrov še veliko snega. Na Kredarici bo popoldne okoli 16, na Voglu pa 24 stopinj Celzija.
Še za spoznanje toplejši zrak bo k nam dotekal jutri, ko bo zapihal jugozahodni veter. Ob temperaturah okoli 35 stopinj bo nebo marsikje povsem brez oblaka. Tudi v nadaljevanju tedna zadnje napovedi kažejo na sončno in zelo vroče vreme s temperaturami blizu junijskih rekordov. Manjša osvežitev z nevihtami bo možna šele ob koncu tedna, a je ta napoved še zelo nezanesljiva.
Kdaj lahko govorimo o vročinskem valu?
Enotne definicije za vročinski val ni, za kar so krive različne podnebne značilnosti po svetu. Svetovna meteorološka organizacija vročinski val opredeljuje kot pojav, ko maksimalne temperature zraka vsaj pet dni zapored presegajo povprečje za pet stopinj Celzija.
Francoska meteorološka služba vročinski val opisuje kot daljše obdobje, v katerem najvišje dnevne temperature presegajo 30 stopinj Celzija. Danski meteorologi ga opredeljujejo kot obdobje vsaj treh zaporednih dni, ko povprečna najvišja dnevna temperatura zraka na območju vsaj polovice države preseže 28 stopinj Celzija. Za Britance, ki so manj vajeni vročine, pa je dovolj že, če se temperature dvignejo za vsaj štiri stopinje Celzija nad dolgoletno povprečje.
Pri nas je od leta 2017 v uporabi definicija, ki temelji na povprečni temperaturi zraka – ta mora vsaj tri dni zapored presegati mejno vrednost, ki je določena glede na podnebno območje. Ker se na območju Slovenije prepleta veliko podnebnih tipov, so pragovi trije. Za osrednjo in vzhodno Slovenijo je prag za začetek vročinskega vala postavljen pri 24 stopinjah Celzija, za Gorenjsko, Notranjsko ter dvignjen svet Štajerske in Dolenjske je mejna temperatura 22, za Primorsko pa 25 stopinj Celzija.
Do vključno leta 1995 so bili junijski vročinski valovi pri nas zelo redki, v Novem mestu so celo povsem izostali. Po tem letu pa se je situacija precej spremenila, saj je le nekaj junijev minilo povsem brez njih. Kljub temu tako visoke temperature, kot jih pričakujemo v prihodnjih dneh, tudi v zadnjih letih v juniju niso pogoste in so bolj značilne za drugo polovico julija in prvo polovico avgusta.
Morje ima že 27 stopinj Celzija
Ne le temperatura zraka zelo blizu rekorda bo v prihodnjih dneh tudi temperatura morja, ki trenutno v Kopru dosega že 27 stopinj Celzija. V prihodnjem tednu se bo morje še ogrelo in bo zelo verjetno preseglo 30 stopinj Celzija. To se je sicer v preteklosti nekajkrat že zgodilo. Rekord sega v leto 2010, ko se je živo srebro 17. julija ustavilo pri 31,1 stopinje Celzija.
Če boste osvežitev raje kot v morju poiskali v celinskih vodah, je trenutno za namakanje najbolj primerno Blejsko jezero, ki ima 24 stopinj Celzija. Kolpa in Krka v spodnjem toku dosegata okoli 23, Nadiža pa 20 stopinj Celzija. Le za najpogumnejše kopalce pa sta Bohinjsko jezero s 15 in Soča z le 13 stopinjami Celzija.
Nevarno UV-sevanje
Smo v delu leta, ko je sonce najvišje na nebu in svetel del dneva najdaljši. Predvsem sredi dneva in popoldne pride do tal veliko škodljivega ultravijoličnega sevanja, ki povzroča staranje kože in opekline, lahko povzroči tudi nastanek kožnega raka. Pred soncem se je treba dobro zaščiti, saj nam lahko opekline povzroči že v zelo kratkem času, sredi dneva celo v manj kot 20 minutah.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.