Letošnja meteorološka pomlad, ki se je včeraj končala, je bila za marsikoga razočaranje, saj nam daljšega obdobja stabilnega vremena ni prinesla, bila pa je tudi najhladnejša v zadnjih 34 letih. Takšen razvoj vremena je posledica pogostega spusta svežega zraka iznad severnega Atlantika in polarne fronte, ki je v zadnjih tednih valovila precej južneje, kot je običajno za ta čas. Mnoge od vas zato skrbi, da bo tudi poletje podobno, a glede na napovedi so skrbi odveč.
Projekcije večine meteoroloških centrov namreč že nekaj časa kažejo na nadpovprečno toplo in suho poletje. Pričakovani odklon temperature od dolgoletnega povprečja med letoma 1991 in 2020 je okoli ene stopinje Cezija. Seveda se iz sezonske napovedi ne da sklepati, kakšno bo vreme v času našega dopusta. Znotraj daljšega obdobja lahko namreč pride do velikih nihanj, od vročinskih valov do hladnejših in bolj deževnih obdobij, a slednja naj bi bila, če se napovedi seveda uresničijo, v letošnjem poletju v veliki manjšini.
V zadnjih dvajsetih letih je bilo kar 17 poletij toplejših od povprečja, rekordno toplo pa še vedno ostaja poletje 2003, ko je bilo po podatkih Arsa v Ljubljani kar 52 vročih dni, povprečna najvišja dnevna temperatura pa je znašala 30,2 stopinje Celzija. Povprečno poletje v zadnjih stotih letih ima sicer le 13 vročih dni in povprečno dnevno temperaturo zraka okoli 25 stopinj Celzija.
Sonce in višje temperature nam prinašajo že prvi dnevi meteorološkega poletja
V prihodnjih dneh bo na vreme pri nas vplivalo območje visokega zračnega tlaka, ki se bo razprostiralo nad dobršnim delom stare celine, zato bodo večji padavinski sistemi od nas precej oddaljeni. To pomeni, da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo veliko sonca in višje temperature, ki bodo v drugi polovici tedna marsikje nad 25 stopinjami Celzija. Tudi jutra bodo toplejša, v večjem delu države se temperature ne bodo več spuščale pod 10 stopinj Celzija.
Do vključno četrtka bo možnost za nastanek popoldanskih krajevnih padavin zelo majhna, nato se bo nekoliko povečala. Plohe in nevihte, ki jih sicer ne bo veliko, bodo v petek, soboto in nedeljo nastajale predvsem nad hribovitimi predeli severne Slovenije in zaradi šibkih višinskih vetrov ne bodo prepotovale večjih razdalj. Podobno vreme nas bo najverjetneje spremljalo tudi v prihodnjem tednu.
V visokogorju še prava zima
Visokogorje je v meteorološko poletje vstopilo z najvišjo snežno odejo od začetka meritev – na Kredarici je ta debela kar 470 centimetrov. Do letos je bilo prvega junija največ snega leta 1978, 422 centimetrov, najmanj pa leta 2007, le 30 centimetrov.
Po podatkih Arsa je nevarnost snežnih plazov trenutno večinoma majhna, prve stopnje, a se bo čez dan v visokogorju povečala in bo zmerna, druge stopnje. Predvsem bodo nevarna strma prisojna pobočja, kjer se sneg čez dan zaradi sonca zmehča, in pa senčne lege, kjer je še vedno nekaj nepredelanega snega. Čez dan se bodo zaradi dnevne otoplitve lahko pojavljali posamezni manjši plazovi mokrega snega. Nevarnejše bodo tudi strme grape, kjer so snežni nanosi.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.