Ob okužbi v razredu način šolanja v rokah ravnateljev in ne ministrstva

Na ministrstvu za izobraževanje nimajo podatka, v kolikšni meri se ravnatelji ob pojavu okužbe v razredu odločajo za hibridni sistem ali za šolanje na daljavo v celoti. Kot so nam sporočili, je bil delež učencev, ki so se prejšnji teden izobraževali na daljavo, 2,19-odstoten. Tudi na zavodu za šolstvo podatka o tem, za kakšno izvedbo izobraževanja na daljavo se odloča večina šol, nimajo, "saj se izobraževanje ne more organizirati za vse učence v različnih razredih na enak način".

Predsednica Zveze srednjih in dijaških šol Slovenije Frančiška Al-Mansour je za 24ur.com pojasnila, da podatkov o tem, za kakšno izvedbo pouka se odločajo šole ob okužbi v razredu, sicer nima. V Strokovnem izobraževalnem centru Ljubljana, ki ga vodi, pa se praviloma ne odločajo za hibridni sistem dela, saj ta od učiteljev zahteva dodatne priprave in predstavlja večjo obremenitev. Poleg tega so imeli primer dijakinje, ki je bila cepljena in po okužbi v razredu ni pristala v karanteni, a se je pozneje izkazalo, da je bila okužena in okužbo prenašala. Zato zdaj ob okužbi v razredu organizirajo pouk na daljavo za vse učence.

Če so se učenci proti covidu-19 cepili prav zaradi tega, da bi se lahko šolali v živo ne glede na epidemiološke razmere, je tak način pouka do njih krivičen, priznava Al-Mansourjeva. A poudarja, da hkratno delo učitelja prek Zooma in v živo v razredu terja dodatno opremo, učiteljem pa je zelo težko delati v hibridnem sistemu.

Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan opozarja na še eno težavo. Ne samo, da se tehnična opremljenost šol po državi zelo razlikuje in je odvisna predvsem od tega, kako uspešne so bile šole v preteklosti na državnih razpisih za tehnično opremo – za hibridni način pouka ni smernic ali podlag v teoretični znanosti, saj ni tega pred pojavom epidemije nihče predvidel. "Šole nismo opremljene ne s tehničnimi zmožnostmi ne z ustreznim znanjem. Ni didaktičnih priporočil ali navodil, kako bi se lahko to izvajalo," je opozoril.

Kot dodaja, je drugače, če poteka pouk na daljavo za vse učence, ne le za del razreda. Če pa mora učitelj med poukom sedeti pred računalnikom, da lahko delu razreda predava na daljavo, pouk tudi za tiste, ki so prisotni v šoli, ni enak, kot če bi za vse potekal v živo, pravi Pečan. "Laiki si predstavljajo, da je učitelju najlažje predavati v živo in na daljavo, češ saj samo prižge kamero, to je vse. Takšne vabim, naj pridejo v šolo in v praksi preizkusijo, kako to poteka." 

Ravnateljica OŠ Dobravlje: Cepljeni in prebolevniki imajo pravico biti v šoli

V Osnovni šoli Dobravlje skušajo vselej, ko se pojavi okužba v razredu, v največji možni meri organizirati hibridni sistem pouka, torej da cepljeni in prebolevniki ostanejo v šoli. Ti imajo namreč pravico biti v šoli, je za 24ur.com pojasnila ravnateljica Mirjam Kalin. Pouka v živo za prebolevnike in cepljene ne bi organizirali le v primeru, če bi imeli zaradi okužb ali karanten premalo učiteljev. Poudarila je, da nič ne more nadomestiti pouka v živo. Morda lahko kakšen otrok enakovredno osvoji šolsko snov tudi na daljavo, a jim pouk v živo nudi osebnostno rasti in razvijanje socialnih veščin.

Tisti otroke, ki jim je ob pojavu okužbe v razredu odrejena karantena, pa se šolajo na daljavo – bodisi prek gradiv v spletni učilnici bodisi prek vediokonferenčnega predavanja učitelja. O tem, kako bodo za te otroke izvedli pouk na daljavo, se posvetujejo z razredničarko in šolskim informatikom ter poiščejo najboljšo možnost za otroke. Namreč v nekaterih razredih in podružnicah šole so otroci z območij, kjer imajo zelo slabo internetno povezavo, odvisno je tudi, kakšno opremo imajo otroci doma. Potek pouka pa je odvisen tudi od posameznega predmeta – za telovadbo denimo ne organizirajo videokonferenčnih klicev.