Tri osebe v priporu zaradi odlaganja komunalnega blata

Težave z blatom v naši državi niso od včeraj. V komunalnih podjetjih so na problematiko začeli opozarjati že pred dvema letoma. Ko je Madžarska jasno povedala, da ne želi biti več straniščna školjka Evrope. Cene odvoza blata so od takrat poskočile v nebo, kar je očitno izkoristila t.i. komunalna mafija. Okoljevarstveniki se bojijo, da za marsikatero odlagališče še ne vemo.

V Sloveniji letno pridelamo okrog 80.000 ton blata. Za približno 10.000 znamo poskrbeti sami, vse ostalo pa izvozimo. Do leta 2019 je bila precej preprosta rešitev odvoz na Madžarsko. Potem pa se je temu - tudi s fotografijami slovenskih tovornjakov - uprla tamkajšnja politika. Ker gre po novem večina blata na Slovaško, je cena odvoza za Slovence iz približno 70 evrov na tono narasla tudi do 240 evrov na tono. Zgolj v Hočah so kriminalci lahko zaslužili do slabih 50.000 evrov. 

Kako za odpadno blato poskrbijo čistilne naprave? 

Odpadno vodo iz kanalizacije v čistilni napravi Ljubljana prečistijo do take mere, da v njej lahko plavajo ribe. A pred tem izločijo tako imenovano komunalno blato, ki ga posušijo in predajo v obdelavo avstrijskemu Saubermacherju, Kotu in Kostaku iz Krškega. Na leto pridelajo 4500 ton posušenega blata. To da je blato iz komunalnega podjetja Ptuj pristalo v naravi, pa vidijo kot pomanjkanje nadzora. Boštjan Mišmaš, vodja sektorja kanalizacija Voka, pravi, da je težko reči, kdo tukaj ni opravil svojega dela: "Zdaj mora to ugotoviti inšpekcija in policijska preiskava. Je pa tudi na nas izvajalcih, če ne drugega, da spremljamo, kaj se dogaja s tem blatom in da je s tem blatom res narejeno, kar mora biti. To zagotavljamo oz. spremljamo preko evidenčnih listov. In vse te evidence o odpadkih ki jih predamo prevzemnikom in se točno vidi, kdaj je šla kakšna pošiljka kam."

Ministrstvo za okolje danes odgovarja, da je "predelava blata občinska gospodarska javna služba in je v domeni izvajanja občin." A nadzira jih državna inšpekcija, ki spada pod ministrstvo.Ki je očitno brezzobi tiger. Podjetju ML Surovine iz Zaloga v Ljubljani, ki je od podjetja celjskega CEP prevzelo blato od komunalnega podjetja Ptuj, in ki je končalo v Hočah, je državna inšpekcija že februarja prepovedala obratovanje in zahtevala odstranitev blata in pepela, a zaman. Podjetje ima blato še vedno na lokaciji. Blato, ki je končalo v Hočah v botaničnem vrtu,so zdaj odpeljali na predelavo v krško podjetje Kostak. Blato so prevzeli izjemoma, saj so njihove kapacitete polne. Prav tako je prenehala blato prevzemati Madžarska, a sami vidijo takšno odlaganje v pohlepu.

V Zalogu zbiranje podpisov

Več kot petsto krajanov se je v le treh dneh podpisalo pod peticijo Civilne iniciative Zalog. Od pristojnih zahtevajo takojšnje ukrepe glede nezakonito nakopičenega komunalnega blata na območju podjetja ML Surovine in neznosnega smradu, ki ga veter raznaša po okoliških naseljih. K ukrepanju je okoljskega ministra Vizjaka pozval tudi Uroš Macerl iz Eko kroga, toda pristojni odgovornost spet prelagajo eden na drugega. Nov junijski dan v Zalogu, stare vonjave, ki krajane silijo na bruhanje. 

In to je - kot kaže - zavonjalo že vsaj petsto krajanov, toliko se jih je v preteklih dneh namreč podpisalo pod peticijo "proti industriji, ki smrdi in onesnažuje," tako pravi Dušan Levičnik iz Civilne iniciative Zalog: "Naj se ta industrija, ki je umazana, umakne v okolje, kjer ne more prihajat do neposrednega vpliva na prebivalstvo in na kvaliteto bivanja."

In tudi danes je bilo ob podjetju ML Surovine v zraku čutiti močan, izrazit, neprijeten vonj po fekalijah in tudi danes smo lastnike podjetja povabili pred kamero, a so našo prošnjo tudi tokrat zavrnili. Gre sicer za stalno prakso, pripoveduje Levičnik, s podpisi bodo pravico zato iskali na višjih instancah: "In domnevam, da bo minister za okolje in prostor verjetno najbolj primeren sogovornik oziroma prejemnik teh podpisov in računamo, da bi preko inšpekcijskih služb lahko to zadevo enkrat za vselej tudi uredili."

A zadeva bi, kot izhaja iz odgovora Inšpektorata, že lahko bila urejena, inšpekcija je podjetju ML Surovine zaradi nepravilno skladiščenega komunalnega blata namreč že začasno prepovedala obratovanje, odgovornim pa naložila kazen v višini deset tisoč evrov. Z vprašanji, kdo je odgovoren za nastalo situacijo smo se danes obrnili tudi na okoljsko ministrstvo, in prejeli odgovor, da za pripravo strategije odstranjevanja blata ni zadolžen MOP temveč Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS. Sebastijan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri GZS: "Mi strokovno z veseljem pomagamo, smo vedno pripravljeni, ker tu so resne slovenske težave, ampak nismo država, nismo ministrstvo in nismo pristojni, da bi mi zaukazval neko vseslovensko strategijo, kako bomo odstranjevali blato v prihodnosti."

Kot poudarja Uroš Macerl iz Eko kroga: "Je to seveda le pokazatelj, da se minister ukvarja z gospodarstvom, s pozidavami, z gradnjo na priobalnih območjih, s hidroelektrarnami, z vsem mogočim, samo ne z reševanjem okoljskih problemov." In ti v Zalogu najverjetneje segajo precej dlje od vonjav, ki jih po naselju raznaša veter: le sedem metrov pod zemljo se nahaja podtalnica, v bližini je tudi zajetje pitne vode. Proti tovrstni industriji se bodo zato prebivalci Zaloga borili tudi s pozivom k takojšnji spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta.