Podpisa pogodb v Bovcu se je udeležil tudi okoljski minister Janez Kopač. "Vsekakor bomo z današnjim dogodkom in še z dvema dodatnima krogoma podpisov pogodb o novogradnjah, za katere računam, da bosta še v avgustu, rešili večino ali praktično vse objekte, ki so bili tako poškodovani, da jih je treba porušiti in zgraditi novo," je povedal Kopač.
Vlada je sicer na petkovi dopisni seji sprejela tretji delni program popotresne obnove posledic julijskega potresa, za izvedbo katerega je iz sredstev proračunske rezerve namenila 37,2 milijona tolarjev. V programu je potrdila seznam 117 najbolj poškodovanih objektov v naseljih Brdo, Čezsoča in Vodenca, pri katerih bo državno tehnična pisarna pričela s projektiranjem popotresne obnove, ter štiri dodatne objekte, za katere je predvidena nadomestna gradnja s pomočjo donacij, so sporočili z ministrstva za okolje, prostor in energijo.
37 milijonov za obnovo najbolj poškodovanih objetov
Najbolj poškodovane objekte v naseljih Brdo, Čezsoča in Vodenca - seznam teh je na podlagi predhodnega poročila o škodi pripravilo okoljsko ministrstvo -, si bosta ogledala statik in arhitekt ter pripravila zasnovo za delo projektantov. Slednji, ki jih bodo praviloma izbirali upravičenci do državne pomoči iz seznama za popotresno obnovo objektov usposobljenih projektantov, bodo na podlagi projektnih pogojev izdelali projekte obnove hiš.
Zbor ministrov je potrdil tudi štiri dodatne objekte, za katere je predvidena nadomestna gradnja s pomočjo donacij. Tako je za nadomestno gradnjo iz sredstev donacij poleg prvih šestih objektov, ki jih je vlada potrdila že v drugem delnem programu minuli teden, doslej predlaganih skupaj 10 hiš. Gre za stanovanjske objekte, ki niso bili obnovljeni zaradi posledic potresa leta 1998, v julijskem potresu pa so bili tako poškodovani, da je zaradi neustreznosti njihove konstrukcije glede meril potresne varnosti ter zaradi obsega poškodb njihova nadomestna gradnja upravičena. Lastniki teh objektov so po predlogu komisije za ugotavljanje prednosti pri namenjanju donacij, skladno s sprejetimi merili, upravičeni do donacij. Za rušitev in ureditev zemljišč ter inženiring teh nadomestnih gradenj bo vlada iz proračunske rezerve plačala 7,6 milijona tolarjev, za ostala dela po omenjenem programu pa 29,6 milijona tolarjev. V prve hiše naj bi vselili že oktobra letos, ostale nadomestne gradnje pa naj bi se zaključile še pred letošnjo zimo. Sočasno z začetkom nadomestnih gradenj bodo sanirali tudi manj poškodovane hiše. Po zadnjih ocenah naj bi zgradili 30 nadomestnih hiš.
Podjetja ponujajo donacije
Donacije v obliki nadomestnih hiš so doslej skupaj ponudili Premogovnik Velenje in Gorenje iz Velenja ter Luka Koper, SCT in Riko hiše (2 hiši), poleg njih pa še Petrol, avstrijski deželi Koroška in Štajerska, donacije za dve hiši je ponudil tudi Telekom, Sava Trade pa nadomestno stanovanje. Pripravljenost pomagati pa so izrazili tudi v deželah Furlaniji-Julijski krajini ter Tridentinsko-Gornje Poadižje.
Ugodnejša posojila stanovanjskega sklada za 'vikendaše'
Vlada je v petek tudi pozvala Stanovanjski sklad RS, da pristopi k pripravi posojilne sheme, na osnovi katere bodo fizične osebe za obnovo poškodovanih hiš v julijskem potresu v Posočju lahko pridobile stanovanjska posojila pod ugodnejšimi pogoji, kot jim jih zagotavljajo komercialne banke. Ugodnejša stanovanjska posojila bodo na voljo tistim lastnikom poškodovanih hiš, ki na dan potresa, 12. julija, v poškodovanem objektu niso imeli stalnega prebivališča in tako niso upravičeni do sredstev državne pomoči v skladu z zakonom o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Posledice se čutijo tudi v gospodarstvu
Zaradi potresa v Posočju je vlada imenovala posebno komisijo, ki bo ocenila, kolikšno škodo je potres povzročil samostojnim podjetnikom, kmetom in ostalim pravnim osebam. Vsi, ki jim je potres povzročil škodo, jo bodo lahko prijavili do 20. septembra na posebnih obrazcih, ki jih bodo dobili v posoškem razvojnem centru.
