Ameriški predsednik George Bush in britanski premier Tony Blair sta v ločenih nagovorih preko satelita podprla obsežno širitev zveze Nato. Kljub temu pa je na zadnjem vrhunskem srečanju Vilniuške skupine pred jesenskim vrhom zavezništva v Pragi ameriški senator Trent Lott deset kandidatk opozoril, da so članice Nata še vedno zaskrbljene zaradi korupcije, antisemitizma in svobode medijev v nekdanjih komunističnih državah. V bližini kraja srečanja Vilniuške skupine pa se je zbralo tudi kakih sto levičarskih protestnikov, ki so demonstrirali proti članstvu Latvije v zvezi Nato.
Na tokratnem vrhu v latvijski prestolnici z naslovom Riga 2002: Most do Prage se bodo predsedniki vlad desetih držav članic Vilniuške skupine na dvodnevnem srečanju posvetovali o skupni strategiji za članstvo v zavezništvu, za katerega si prizadevajo. Ponovno bodo potrdili tudi zavezanost svojih držav reformam in izpolnjevanju danih obvez, predstavili pa bodo tudi individualne dosežke držav pri uresničevanju Akcijskega načrta za članstvo (MAP) in skupen napredek v aktivnostih Vilniuške skupine. Vrha se udeležuje tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki bo jutri sodeloval na razpravi z naslovom Prispevek držav kandidatk k evroatlantski varnosti.
Blair in Bush podpirata širitev
Ob odprtju vrha Vilniuške skupine je ameriški predsednik Bush obsežno širitev zavezništva podprl z besedami, da bodo lahko "s širitvijo zveze Nato na vse evropske demokracije, ki so pripravljene deliti odgovornosti v zavezništvu, naredili velik korak." Ameriški predsednik je poudaril, da so članice Vilniuške skupine v zadnjih dveh letih naredile velik napredek pri ključnih reformah, ki so nujne za članstvo v zvezi Nato. Obenem pa je poudaril, da "bo praško srečanje začetek novega obdobja v Evropi in v transatlantskih odnosih, ki ga bodo zaznamovali večja varnost, večji napredek in večja svoboda". Za obsežno širitev zavezništva se je izrekel tudi britanski premier Blair.
Članice Vilniuške skupine so Albanija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija, Slovaška in Slovenija ter Hrvaška, ki je bila vključena v MAP maja letos. Vilniuška skupina je bila na pobudo Slovenije in Litve ustanovljena maja 2000 v litovski prestolnici Vilnius, kjer so zunanji ministri držav kandidatk za Nato sprejeli skupno deklaracijo o širitvi zavezništva. Kmalu po tem srečanju so se države dogovorile za pogostejše sestanke na različnih ravneh vse do praškega vrha.
