V rove pod Kranjem preselili človeške ribice, videli jih boste lahko decembra

Del približno 1300 metrov dolgih kranjskih rovov, ki se nahajajo pod starim mestnim jedrom, je po novem namenjen informacijskemu centru SOS Proteus, v katerem si bodo obiskovalci od decembra dalje lahko ogledali stalno razstavo o človeški ribici, se seznanili z varstvom in ohranjanjem te edinstvene živali in si jo tudi ogledali v živo. 

"Smo v starem mestnem zaklonišču, 22 metrov pod zemljo, v rovih. In čeprav ga je naredil človek, je to nekakšno jamsko okolje. Tu spodaj na stenah najdemo živali, kot so jamska kobilica, jamska meta, jamska kozica, pajek ... in tukaj ima človeška ribica takšne pogoje, kot jih potrebuje za življenje," je uvodoma povedal Gregor Aljančič iz Jamskega laboratorija Tular. 

Čeprav utrujen od organizacije in hitenja z delom zadnje dni, je vesel, da je s pomočjo občine po dolgih letih le uspel uresničiti vizijo svojega očeta Marka, jamskega biologa, ki je leta 1960 začel urejati laboratorij v jami Tular in si je kot eden največjih raziskovalcev prizadeval za promocijo te živali doma in po svetu. Temeljna dejavnost laboratorija – opazovanje človeške ribice in spoznavanje njenega življenja v polnaravnih razmerah – sicer še vedno ostaja v jami Tular ob železniški postaji, v mestnih rovih pa bo predstavitev za obiskovalce, s katero bodo prav tako pripomogli k ohranitvi tega bitja. 

Gre za žival, s katero si delimo pitno vodo, opozarja strokovnjak, zato javnost potrebuje stalno ozaveščanje o njeni ogroženosti. "Organiziramo predavanja po Sloveniji in tujini, ki pa ne morejo doseči široke javnosti. V novem informacijskem centru pa bomo lahko z razstavo in živo zgodbo o človeški ribici dvignili zavest o tej ogroženi živali in njenem varovanju, ki je na nivoju države še vedno prenizka."

Prvi informacijski center na svetu z belo in črno človeško ribico

Ko bodo obiskovalci razkužili svojo obutev in vstopili v informacijski center, si bodo najprej lahko ogledali razstavo. S pomočjo kratkih videoposnetkov in informativnih panojev bodo izvedeli vse o zgodovini raziskovanja človeške ribice in delovanju laboratorija Tular. Prebrali si bodo lahko razloge, zakaj je kraško okolje ogroženo, kje ga onesnažujemo in kako bi lahko vsak sam izboljšal svoje ravnanje, da bi s tem ohranil jamske živali ter pitno vodo. Predstavljena jim bo tudi črna človeška ribica, ki pravzaprav ni najbolj redka populacija človeške ribice, je pa že zaradi svoje pojave nekaj posebnega. Ko bodo obiskovalci vse to v nekaj minutah spoznali, bodo pripravljeni, da to žival tudi srečajo v živo. 

V zadnjem, še bolj temnem delu informacijskega centra, sta dva velika akvarija. Eden je še prazen, v drugem pa sta dve človeški ribici – ena bela in ena črna. Da ju ne bi preveč vznemirjali, tam velja poseben protokol vedenja obiskovalcev. "Ne smejo se preveč naglas pogovarjati ali se dotikati akvarija, da ne bi vznemirjali ribic, ki odlično slišijo in za katere predvidevamo, da se po zvoku tudi orientirajo," opozarja Aljančič.

Kot prvi bodo merili vpliv obiskovalcev

Kot prvi bodo tudi začeli izvajati monitoring vpliva obiskovalcev na opazovanje človeške ribice. "To je nekaj, česar se v 200 letih ni vprašal še nihče, je pa najpomembnejše, saj človeška ribica ni samo zoološka posebnost, ampak je treba imeti v mislih tudi njeno dobrobit. Iz tega se bomo naučili, kako še bolj izboljšati bivalne razmere ribic v ujetništvu."

Dve ribici so iz Jamskega laboratorija Tular preselili s pomočjo hladilnih torb in iste vode, v kateri sta bili prej. Kot pove Aljančič, sta obe še "najstnici" – takšni je izbral, ker lažje prenašata stres in selitev. In že je v njunem vedenju opazil nekaj nenavadnega. "V tri metre dolgem akvariju, ki je kar veliko območje, sem opazil, da nista vsaka v svojem kotu, pod kamnoma, ki sta tja postavljena v ta namen, ampak sta skupaj, pa čeprav sta bili v laboratoriju v ločenih akvarijih, torej se nista še nikoli srečali. Ampak to novo okolje je stresno in nekaj časa bo trajalo, da bosta preiskali, kje sta, in to vzeli za svoj novi dom. V tem trenutku pa kaže, da živali instinktivno tiščita skupaj, kar je tudi zanimivo spoznanje, na katerega prej nisem bil pozoren," pojasnjuje strokovnjak.

Ribice bodo krožile in se vračale v laboratorij 'na počitnice'

Kot je pojasnil Aljančič, jim je Agencija RS za okolje dovolila iz narave odvzeti pet belih in tri črne človeške ribice, kar pomeni, da bodo imeli na ogled do osem živali. Ne bodo pa vse naenkrat na ogled, pač pa bodo krožile. Aljančič se pošali, da bodo šle nazaj v laboratorij "na počitnice". "Videli bomo, kakšni bodo rezultati in kolikšna bo morala biti njihova doba počitka. To so stvari, ki jih ne vemo in do sedaj niso nikogar zanimale."

Kaj pa, če bi se izkazalo, da jim takšno prikazovanje povzroča prevelik stres? "Do sedaj sploh nismo imeli možnosti tega simulirati, v realni situaciji bo treba spremljati njihovo vedenje. Sam iz izkušenj vzgojitev v laboratoriju ne pričakujem nečesa, kar bi jih lahko resno ogrozilo, bomo pa lahko s spremembami in majhnimi ukrepi izboljšali njihovo življenje. Če pa bi ugotovili, da tega ne moremo izboljšati do mere, ki se nam zdi sprejemljiva za te živali, pa bomo to seveda opustili in o tem ozaveščali tudi druge."

Aljančič je še poudaril, da to niso živali, ki bi jih vzeli iz njihovega naravnega okolja, temveč so to človeške ribice, ki jih poplave odplaknejo iz podzemlja in potem obležijo na kraških travnikih, kjer so zapisane poginu, saj se bodisi posušijo bodisi jih pojedo vodne ptice. Jamski laboratorij Tular pa se ukvarja z njihovim reševanjem. Mi smo ga obiskali lani.

Za vstopnico od 10 do 15 evrov, obisk bo 'določala' ribica

Informacijski center je nastal v javno-zasebnem partnerstvu med Jamskim laboratorijem Tular in Mestno občino Kranj oziroma Zavodom za turizem in kulturo Kranj. Ta je za ureditev centra prispeval nekaj več kot 200.000 evrov.

Rovi pod Kranjem so velika turistična atrakcija že sami po sebi, saj jih letno obišče okoli 10.000 ljudi, s tem informacijskim centrom pa se bo obisk še povečal, je prepričan direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh. "Moram pa povedati tudi to, da bo obisk prilagojen obnašanju človeške ribice, kar pomeni, da bomo merili in raziskovali, kako ta obisk vpliva na razpoloženje tega skrivnostnega bitja."

November bo namenjen testnemu prikazovanju, v začetku decembra pa nameravajo center odpreti širši javnosti. Na začetku nameravajo sprejemati skupine po 20 ljudi, po potrebi pa bodo to prilagodili. Cena vstopnic bo med 10 in 15 evrov, cenejše bodo za otroke, večje skupine in upokojence. Celotne prihodke od prodaje vstopnic bodo namenili raziskovanju in varovanju človeške ribice. Vsak obiskovalec, ki bo prišel v ta informacijski center, bo torej postal direktni podpornik raziskovanja in varstva človeške ribice.

Tudi Malovrh je ponosen, da je Kranj uspel dobiti informacijski center SOS Proteus. "Kranj je po Postojnski jami postal druga lokacija v Sloveniji, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali človeško ribico, in to je pomemben dosežek za naše mesto."  Kot je izpostavil, gre za edinstveno atrakcijo v svetovnem merilu in nov turistični produkt Kranja, pri čemer bo človeška ribica prikazana na drugačen, trajnosten način.

Velika novost informacijskega centra je tudi v poslovnem modelu – prvič bo ustanova, katere glavna dejavnost je raziskovanje in varstvo človeške ribice, prevzela naloge ozaveščanja. Prihodnje leto nameravajo avtomatizirati vhod, da bodo obiskovalci lahko vstopali sami, prav tako bodo vsebine predvajane tudi v tujih jezikih.

Župan: Človeška ribica je simbol čiste vode in ohranjanja narave 

Kranjski župan Matjaž Rakovec pa je povedal, da mu je Aljančič idejo o možnosti sodelovanja za promoviranje človeške ribice predstavil že ob začetku mandata leta 2019 ob njegovem prvem obisku Jamskega laboratorija Tular. Povedal mu je tudi, da je ideja o tem, da bi problematiko človeške ribice in skrbi za zdravo okolje približali ljudem, obstajala že 20 let, a vse do tedaj ni imel podpore občine. Sam je bil njegovi ideji naklonjen, potrebovali so leto dni za pripravo odloka, ki ga je občina sprejela, in danes je rezultat tukaj. 

"Človeška ribica je simbol čiste vode in ohranjanja narave in to je tudi rdeča nit delovanja v mestni občini Kranj – želimo biti bolj zeleni in trajnostni in prav človeška ribica je pokazatelj, ali dobro delamo ali ne. Del kranjskih rovov smo izkoristili za stalno razstavo o človeški ribici, kjer si obiskovalci lahko ogledajo določene projekcije na to temo, v zadnjem delu pa sta še dva akvarija z belo in črno človeško ribico. To je priložnost ne samo za občane Kranja, ampak predvsem za učence osnovnih in srednjih šol, obiskovalce Kranja in tujce, da si to ogledajo. Pred nami je zdaj velik izziv, kako ta laboratorij čim bolje prikazati in povabiti k nam tako goste iz tujine kot naše domače goste," je povedal. 

Častni pokrovitelj odprtja je sicer predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.