
Slovenija, ki bo s 1. januarjem 2007 prevzela evro, naj bi predvidoma decembra 2007 postala tudi članica schengenskega območja brez notranjih meja EU. Širitev schengenskega območja od decembra 2007 do najkasneje konec marca 2008 je EU potrdila tudi na vrhunski ravni, pri tem pa izpostavila nujnost izpolnjevanja pogojev. Te bo Slovenija pravočasno izpolnila, je ob robu decembrskega vrha EU v Bruslju zatrdil premier Janez Janša.
Slovenija naj bi tako po načrtih v schengensko območje vstopila tik pred prevzemom predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008, odprava nadzora na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko pa bo imela tako tudi simbolni pomen.
Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini je sicer nedavno v Bruslju izjavil, da naj bi bil mejni nadzor z novimi članicami EU, ki bodo izpolnjevale pogoje za vstop v schengen, odpravljen že 1. decembra prihodnje leto.
Širitev z zamudo
Območje brez notranjih meja naj bi se po prvotnih načrtih EU sicer širilo že oktobra 2007, vendar pa je po priznanju Evropske komisije o zamudah pri vzpostavljanju računalniškega sistema SIS II kot enega nujnih pogojev za širitev območja že zgodaj jeseni postalo jasno, da se utegne ta zavleči. Na napovedi so se novinke, tudi Slovenija, ogorčeno odzvale, in komisiji očitale, da v ozadju niso le tehnični, temveč predvsem politični razlogi.
Po večmesečnih prizadevanjih, v katerih sta pomembno vlogo v iskanju rešitev za schengensko zamudo igrali predvsem Portugalska in Slovenija, so notranji ministri petindvajseterice 5. decembra prižgali zeleno luč za širitev sedanjega schengenskega informacijskega sistema, za t. i. projekt SIS I za vse. Ta naj bi skrajšal po nekaterih napovedih tudi do dveletno zamudo širitve schengna.
Dokončno odločitev o širitvi schengenskega območja, ki zdaj obsega trinajst članic unije (vse "stare" članice EU z izjemo Velike Britanije in Irske) ter Norveško in Islandijo, bo EU sprejela novembra prihodnje leto. Odločilno vlogo pa bo igrala pripravljenost posamezne kandidatke, na kar je opozoril tudi decembrski vrh EU, ki je novinke pozval k nadaljnjim prizadevanjem za izpolnitev vseh pogojev za vstop v schengen.

Zeleno luč za vstop v schengensko območje namreč lahko država dobi le ob pozitivni oceni Evropske unije o pripravljenosti na izvajanje schengenskega pravnega reda v praksi, in sicer na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter varovanja kopenske, morske ter zračne meje, pa tudi vključitve v računalniški sistem, v tem primeru v SIS I plus.
Evalvacija, ki je v kandidatkah potekala spomladi, je pokazala, da mora Slovenija odpraviti pomanjkljivosti infrastrukture na brniškem letališču. Predvidoma naj bi letališče schengenske standarde izpolnjevalo v začetku julija prihodnje leto, to pomeni, da bi bilo takrat mogoče ločevanje potnikov iz EU od tistih iz tretjih držav. Po zagotovilih notranjega ministra Dragutina Mateja pa bo pravočasno ustrezno rešen tudi problem prestopanja slovensko-hrvaške meje z osebnimi izkaznicami.
In kako bo potekalo vključevanje v SIS I za vse?
Kot je v začetku decembra pojasnil Mate, se bo avgusta 2007 končalo tehnično delo, septembra pa se bodo države lahko začele priključevati na schengenski informacijski sistem. Rezultati testiranj priključitve posameznih držav na centralni informacijski sistem oziroma delovanja tega sistema bodo končani septembra in oktobra, tako bodo dokončne evalvacije po pričakovanjih znane oktobra, notranji ministri pa bodo nato na njihovi podlagi in na podlagi drugih evalvacij dokončno odločitev o širitvi schengenskega prostora sprejeli novembra 2007.
S širitvijo oz. izvajanjem projekta SIS I za vse, so povezani tudi stroški. Slovenija naj bi za vključitev v schengenski informacijski sistem porabila približno milijon evrov, za t. i. zgodovinske stroške in samo razširitev SIS I plus pa še približno 100.000 evrov. Velika Britanija in Irska, ki nista članici schengenskega območja, a sta vseeno priključeni na schengenski informacijski sistem, ne želita kriti svojega dela stroškov, ki bi nastali samo zaradi vzpostavljanja SIS I za vse, zato si jih bodo morale razdeliti druge države.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.